Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (17.426-17.450)



  1.      gáženje  -a s (á) glagolnik od gaziti: utrudljivo gaženje po snegu / gaženje pravic
  2.      Geigerjev  -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., v zvezi Geigerjev števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: z Geigerjevim števcem iskati uran
  3.      geigerski  -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., navadno v zvezi geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci
  4.      géja  in géa -e ž (ẹ̑) geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem področju: inventarizacija flore, favne in geje Slovenije
  5.      géjša  -e ž (ẹ̑) v japonskem okolju plesalka in pevka v čajnici: lepa gejša
  6.      gejzír  -a in -ja tudi géjzir -a in -ja m (; ẹ̑) vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal
  7.      gékon  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae
  8.      gem  tudi game -a [gém] m (ẹ̑) šport. del teniške igre, v katerem mora igralec osvojiti za zmago najmanj štiri točke in dve več kot nasprotnik: zmagal je v vseh gemih in tako osvojil prvi niz
  9.      gemináta  -e ž () lingv. podvojen soglasnik
  10.      gémula  -e ž (ẹ̑) zool. droben, s trdnim ovojčkom obdan skupek celic sladkovodnih spužev za prezimovanje in za nespolno razmnoževanje: opazovati gemule pod mikroskopom
  11.      gén  -a m (ẹ̑) biol. osnovna materialna enota dedovanja v celici, dedna osnova: geni so nosilci dednih lastnosti; analizirati gene; mutacija genov
  12.      genealóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na genealogijo: genealoška zveza / genealoške raziskave ♦ biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez
  13.      generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
  14.      generacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na generacijo: generacijski vrstniki; ena generacijska doba / generacijsko nasprotje v sodobni poeziji
  15.      generál  -a m () 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabnoekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristaševvoj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general
  16.      generálen  -lna -o prid. () 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno
  17.      generálije  -lij ž mn.) knjiž. splošni osebni podatki: navesti, zamolčati generalije
  18.      generalísim  -a m () v nekaterih državah naslov za vrhovnega vojaškega poveljnika: bil je imenovan za generalisima / generalisim Stalin
  19.      generalizácija  -e ž (á) posplošitev, posploševanje: to je samovoljna in površna generalizacija ♦ med. stadij generalizacije bolezni razširjenja po vsem telesu
  20.      generalizíranje  -a s () glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja
  21.      generálmajór  -ja m (-ọ̑) voj. najnižji generalski čin ali nosilec tega čina: povelja, ki jih je izdal generalmajor
  22.      generálov  -a -o () pridevnik od general: generalova žena
  23.      generálski  -a -o prid. () nanašajoč se na generale: generalska uniforma / generalski zbor ♦ voj. generalski čin čin od generalmajorja do generala
  24.      generálštáb  -a m (-) voj. glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika: angleški generalštab
  25.      generálštáben  -bna -o prid. (-) nanašajoč se na generalštab: generalštabni oficirji; generalštabni polkovnik

   17.301 17.326 17.351 17.376 17.401 17.426 17.451 17.476 17.501 17.526  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA