Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (16.976-17.000)



  1.      flotácija  -e ž (á) mont. ločevanje koristnih rudnin ali premoga od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: flotacija svinčeve rude // obrat za ta postopek
  2.      flotílja  -e ž () 1. skupina manjših bojnih ladij: poveljevati flotilji; rečna vojna flotilja / štab ameriške zračne flotilje 2. skupina manjših ladij sploh: ribiška flotilja / ekspr. cela flotilja čolnov
  3.      flotíranje  -a s () glagolnik od flotirati: flotiranje svinčeve rude
  4.      flotírati  -am nedov. in dov. () mont. ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine v vodi, ki so ji dodane kemikalije: zmleto rudo flotirajo
  5.      flúid  tudi flúidum -a m () 1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar: ta življenjski nazor daje umetnini enkraten fluid; predstava izžareva svojevrsten fluid intimnosti; gledališki fluid; lirični fluid 2. nekdaj domnevna tekočina, ki prenaša energijo, elektriko: električni fluid; pren., knjiž. gore, oblite z modro sivim fluidom ◊ fiz. snov, ki se lahko pretaka
  6.      fluíden  in flúiden -dna -o prid. (; ) 1. nanašajoč se na fluid: fluidna improvizacija, polna humorja / veže jih fluidna sila nove ideje / fluidna snov 2. publ. spremenljiv, nestalen: fluiden notranji lik človeka; fluiden mednarodni položaj
  7.      flúks  -a m () fiz., v zvezi magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni pretok
  8.      fluktuírati  -am nedov. () 1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se: cene fluktuirajo; število zaposlenih močno fluktuira / zadnja leta gospodarstvo močno fluktuira 2. menjavati zaposlitev: v podjetju je fluktuiralo le neznatno število ljudi; nekateri strokovnjaki močno fluktuirajo fluktuirajóč -a -e: fluktuirajoči delavci
  9.      fluorescénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na fluorescenco: fluorescenčna snov / fluorescenčna svetloba ♦ elektr. fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; fluorescenčna žarnica; med. fluorescenčni mikroskop mikroskop, pri katerem se v fluorescenčni svetlobi pokaže poleg oblike tudi sestava opazovanega predmeta
  10.      fluorescénten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. fluorescenčen: fluorescentna snov ♦ elektr. fluorescentna žarnica
  11.      fluorescíranje  -a s () glagolnik od fluorescirati: povzročati fluoresciranje
  12.      fluoríranje  -a s () med. dodajanje fluorove soli pitni vodi
  13.      fluorít  -a m () min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca
  14.      fluorizácija  -e ž (á) med. preprečevanje zobne gnilobe z uporabo fluorovih spojin: veliki uspehi fluorizacije / fluorizacija zobovja pri mladini // fluoriranje: fluorizacija pitne vode
  15.      fluorografíja  -e ž () množično rentgensko slikanje prsnega koša na filmski trak: fluorografija odkriva navadno take bolnike, ki se počutijo še kar zdrave
  16.      fluorografíranje  -a s () glagolnik od fluorografirati: ekipa je opravila fluorografiranje; obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini
  17.      fluorografírati  -am dov. in nedov. () rentgensko slikati prsni koš na filmski trak: fluorografirali so vse prebivalstvo
  18.      flúorov  in flúorjev -a -o () pridevnik od fluor: fluorova sol; fluorove spojine
  19.      fluviatílen  -lna -o prid. () geogr. fluvialen: fluviatilni sedimenti
  20.      fluvioglaciálen  -lna -o prid. () geol. nanašajoč se na delovanje tekoče vode v ledeni dobi: fluvioglacialne naplavine
  21.      fób  prisl. (ọ̑) ekon., kratica stroški natovarjanja blaga, navadno na ladjo, so všteti v ceni: sladkor so ponudili fob; neskl. pril.: fob cena
  22.      fobíja  -e ž () psiht. bolezenski strah pred določenimi bitji, predmeti ali položaji: bolnike mučijo razne fobije
  23.      fofotánje  -a s () glagolnik od fofotati: na daleč se sliši fofotanje bojujočih se divjih petelinov / fofotanje jader
  24.      fókstrot  tudi fóxtrott -a [fokstrot] m (ọ̑) družabni ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati fokstrot; glasba za fokstrot // skladba za ta ples: razlegajo se zvoki fokstrota
  25.      fókus  -a m (ọ̑) 1. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju; gorišče: fokus leče ♦ gled. razširiti, zožiti fokus snop svetlobe iz reflektorja; psih. fokus zavesti česar se človek v kakem trenutku jasno zaveda 2. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: fokus parabole 3. med. mesto v telesu, od koder se more bolezen širiti; žarišče

   16.851 16.876 16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA