Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.676-1.700)


  1.      garníra  -e ž (ȋ) nar. naborek, volan: odparati garniro od krila ♪
  2.      garníranje  -a s (ȋ) glagolnik od garnirati: hrana je bila enolična in brez pravega garniranja ♪
  3.      garnírati  -am dov. in nedov. (ȋ) okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti: garnirati pečenko z zelenjavo in gobicami // knjiž. okrasiti, olepšati: mizo so lepo garnirali; pren., ekspr. vse ugotovitve so v diskusiji garnirali s številkami garníran -a -o: garnirana bržola ♪
  4.      garnitúra  -e ž (ȗ) navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk. črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura ♪
  5.      garnizêr  -ja m (ȇ) redko vojak garnizije: v hiši so nastanili garnizerje ♪
  6.      garnizíja  -e ž (ȋ) voj. vse vojaške enote v kakem kraju: praznik mestne garnizije; poveljnik garnizije / čete so zamenjale garnizijo garnizon ♪
  7.      garnizíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garnizijo: garnizijski vojak; garnizijsko poveljstvo / garnizijsko mesto v zaledju fronte ♪
  8.      garnizón  -a m (ọ̑) voj. naselje, v katerem je nastanjena garnizija: polk je večkrat menjal garnizon / poveljnik garnizona garnizije ♪
  9.      gasílnik  -a m (ȋ) knjiž. priprava za ugašanje, gašenje: ugašati sveče z gasilnikom ♪
  10.      gásniti  -em nedov. (á ȃ) knjiž. ugašati: ogenj v peči je začel gasniti; svetilka že gasne / dan počasi gasne; zvezda za zvezdo je gasnila / dekle od dne do dne bolj gasne / ljudje so gasnili v plinskih celicah gasnóč -a -e tudi gasnèč -éča -e: gasnoč dan ♪
  11.      gávzniti  -em dov. (á ȃ) vulg. umreti: gavznil bo, preden bo minilo tri dni ♪
  12.      generálpòdpolkóvnik  -a m (ȃ-ȍ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalmajorja, ali nosilec tega čina: za komandanta mesta so imenovali nekega generalpodpolkovnika iz glavnega štaba ♪
  13.      generálpolkóvnik  -a m (ȃ-ọ̑) voj. čin, za stopnjo višji od generalpodpolkovnika, ali nosilec tega čina: napredoval je v generalpolkovnika ♪
  14.      geniálec  -lca m (ȃ) ekspr. genialen človek: odkritje mladega genialca / matematični genialec ♪
  15.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  16.      geniálnež  -a m (ȃ) ekspr. genialen človek: imeti koga za genialneža ♪
  17.      geniálnost  -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
  18.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  19.      genitálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na genitalije, spolen: genitalne žleze ♦ med. genitalna tuberkuloza ♪
  20.      genitálije  -lij ž mn. (á ȃ) anat. spolni organi, spolovila: rak na genitalijah ♪
  21.      geniti  ipd. gl. ganiti ipd. ♪
  22.      génitiv  tudi génetiv -a m (ẹ̑) lingv. drugi sklon, rodilnik: objekt v genitivu / partitivni genitiv ♪
  23.      génitiven  tudi génetiven -vna -o prid. (ẹ̑) rodilniški: genitivna končnica ♪
  24.      génius lóci  géniusa lóci m (ẹ̄-ọ̑) knjiž. značilnosti, posebnosti kraja: nove hiše v vasi nimajo geniusa loci; genius loci planinske pokrajine ♪
  25.      géobotánika  -e ž (ẹ̑-á) veda o geografski razširjenosti rastlin; fitogeografija ♪

   1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA