Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (16.314-16.338)



  1.      ênozvézkoven  -vna -o prid. (ē-ẹ̑) ki obsega en zvezek, eno tiskano delo: enozvezkovni slovar / enozvezkovna izdaja Shakespearovih dram
  2.      ênožíčen  -čna -o prid. (ē-) ki je iz ene žice: mreža ima enožične zanke ♦ elektr. enožični vod vod, ki je iz ene žice, enega vodnika
  3.      ênožílen  -lna -o prid. (ē-) elektr. ki je iz ene žile: enožilni kabel, vodnik
  4.      entalpíja  -e ž () fiz. termodinamična količina, ki je sestavljena iz notranje energije in produkta tlaka s prostornino telesa: entalpija pare je narasla
  5.      enterítis  -a m () med. črevesni katar
  6.      éntlanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od entlati: stroj za entlanje
  7.      entropíja  -e ž () fiz. termodinamična količina, ki nastane iz nič pri ireverzibilnih spremembah in se ne da uničiti: entropija plina; sprememba entropije
  8.      entuziástičen  -čna -o prid. (á) poln entuziazma: entuziastičen pristaš nove umetniške smeri / entuziastične izjave; entuziastična vnema entuziástično prisl.: občinstvo je entuziastično sprejelo opero
  9.      entuziázem  -zma m (ā) velika navdušenost, zavzetost za kaj: kadar je govoril o glasbi, so vsi občudovali njegov entuziazem; v svojem poklicu je delal z entuziazmom; ustvarjalni, verski entuziazem; entuziazem filmskih amaterjev
  10.      éo ípso  prisl. (ẹ̑-) knjiž. samo po sebi: vse, kar je starega, ni eo ipso zanič
  11.      eólski 2 -a -o prid. (ọ̑) muz., v zvezi eolska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona a navzgor
  12.      eón  -a m (ọ̑) pesn. vek, doba: davni eoni
  13.      eozín  -a m () kem. rdeča organska snov za barvanje živil in kozmetičnih sredstev
  14.      eozinofílen  -lna -o prid. () kem. ki se obarva z eozinom: eozinofilni levkociti
  15.      eozóik  -a m (ọ́) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja; algonkij
  16.      ép  -a m (ẹ̑) lit. pripovedno literarno delo v verzih, ki obširno govori o kakem velikem in slavnem dogodku: rad je prebiral slavne epe / ljudski, umetni ep; idilični, junaški, religiozni, zgodovinski, živalski ep
  17.      epákta  -e ž () astr. število dni od zadnjega mlaja v letu do 1. januarja naslednjega leta: po epakti se določa, kdaj je velika noč
  18.      eparhíja  -e ž () v vzhodni cerkvi škofija
  19.      epentétičen  -čna -o prid. (ẹ́) lingv., v zvezi epentetični l l, ki je nastal v glasovni skupini med ustničnikom in j, vrinjeni l
  20.      epicénter  tudi epicênter -tra m (ẹ̄; ē) geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa: epicenter potresa je bil blizu Litije; pren. epicenter revolucionarnih vrenj
  21.      epicikloída  -e ž () geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po zunanji strani drugega kroga
  22.      épičen  -čna -o prid. (ẹ́) epski: epični ciklus; epične pesmi / epična dikcija / epična širina
  23.      epidémičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na epidemijo: epidemična bolezen / epidemični meningitis / bolezen je zavzela epidemičen obseg epidémično prisl.: bolezen se pojavlja epidemično; pren. strah se je širil epidemično
  24.      epidemíja  -e ž () nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
  25.      epidemiológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za epidemiologijo: zdravnik epidemiolog; kongres epidemiologov

   16.189 16.214 16.239 16.264 16.289 16.314 16.339 16.364 16.389 16.414  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA