Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (15.939-15.963)


  1.      ekspozít  -a m (ȋ) rel. duhovnik, ki službuje na ekspozituri: bil je ekspozit v manjšem kraju ♪
  2.      ekspozitúra  -e ž (ȗ) 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava: hranilnica ustanavlja svoje ekspoziture v vseh večjih krajih; ekspozitura politične stranke; ekspozitura socialnega zavarovanja 2. teritorialna enota katoliške cerkve, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: prevzeti ekspozituro ♪
  3.      eksprés  -a m (ẹ̑) pog. 1. ekspresni vlak: peljati se z ekspresom; mednarodni ekspres 2. ekspresni aparat: odpreti paro pri ekspresu 3. ekspresna kava: popiti ekspres v baru; neskl. pril.: ekspres aparat za kavo; ekspres kava; prisl.: oddati pismo ekspres ♪
  4.      eksprésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki / ekspresna pomorska proga Benetke—Dubrovnik—Pirej // ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo ◊ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec eksprésno prisl.: ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.: pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo ♪
  5.      ekspresíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. kar izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: besedna, izrazna ekspresija / dramatična ekspresija baletnega prizora / vsi stilni elementi so podrejeni idejni ekspresiji 2. med. iztisnjenje: ekspresija zastale posteljice ♪
  6.      ekspresíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: ekspresivna beseda; ekspresivna izrazna sredstva / opera je ekspresivna zlasti v tragičnih prizorih / ekspresiven umetnik ♪
  7.      ekspropriácija  -e ž (á) uraden odvzem lastninske pravice v korist družbe; razlastitev, razlaščanje: ekspropriacija za gradnjo ceste; oddelek za ekspropriacijo, komasacijo in arondacijo zemljišč / ekspropriacija kapitala; proces ekspropriacije kmečkih zemljišč v Angliji // odvzem ali zgubljanje lastništva, položaja, določenih pravic enega družbenega sloja v korist drugega: ekspropriacija in propadanje malih proizvajalcev; revolucionarna ekspropriacija vladajočega razreda ♪
  8.      ekspropriátor  -ja m (ȃ) kdor ekspropriira, razlaščevalec: država v vlogi ekspropriatorja // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: ekspropriacija ekspropriatorjev ♪
  9.      ekspropriírati  -am dov. in nedov. (ȋ) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe, razlastiti: ekspropriirati dosedanje lastnike / ekspropriirati gozdove ekspropriíran -a -o: ekspropriirana buržoazija ♪
  10.      ekstáza  -e ž (ȃ) duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi // ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz ♪
  11.      eksténzija  tudi ekstenzíja -e ž (ẹ́; ȋ) med. nategnitev zlomljenega ali izpahnjenega uda pri uravnavanju kosti: ekstenzija zlomljene noge ♪
  12.      ekstêren  -rna -o prid. (ȇ) knjiž. ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja, zunanji: eksterni sodelavec / eksterni učenec učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole ♦ šol. eksterni zavod učni zavod, kamor prihajajo učenci samo k pouku in ne stanujejo v njem ♪
  13.      eksteriorizácija  -e ž (á) glagolnik od eksteriorizirati; povnanjenje: eksteriorizacija podzavestnega ♪
  14.      eksteritoriálen  -lna -o prid. (ȃ) ki ne spada v določen teritorij: eksteritorialna cona // jur. ki ni podrejen oblasti države, na katere ozemlju s posebnim dovoljenjem biva, je: eksteritorialna oseba ♪
  15.      eksteritoriálnost  -i ž (ȃ) jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je: vojna ladja in njena posadka ima v tujih vodah pravico eksteritorialnosti ♪
  16.      ekstirpácija  -e ž (á) glagolnik od ekstirpirati: ekstirpacija maternice ♪
  17.      ekstirpírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. z operacijo vzeti ven bolno tkivo ali organ: ekstirpirati jajčnik, tumor ♪
  18.      ékstra  prid. neskl. (ẹ̑) pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben: kupuje same ekstra rože; ni lep, je pa ekstra; njegovo stanovanje je pa res ekstra // s širokim pomenskim obsegom ki je zelo dobre kvalitete; izvrsten, odličen: ni ravno ekstra pevec; ekstra kakovost; hotel ekstra kategorije // ki je samo za določen namen; poseben: za mleko ima ekstra lonce; poslali so mu ekstra sla; ekstra soba ◊ ekon. ekstra dobiček ekstra profit; ekstra dohodek dohodek, ki ga prejme gospodarska organizacija zaradi delovanja v ugodnejših pogojih, kot so normalni v njeni panogi; ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi; prisl.: zelo ekstra se oblači; to je pa ekstra zate posebej, nalašč; misliš, da bomo zate ekstra kuhali posebej, nalašč; vsaka steklenica stoji ekstra ločeno od drugih / ekspr. ekstra fin prav posebno; sam.: za stalne goste imajo zmeraj kaj ekstra; zmeraj hoče biti nekaj ekstra ♪
  19.      ekstradícija  -e ž (í) knjiž. izročitev osebe drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni: ekstradicija vojnih zločincev; pogodba o ekstradiciji ♪
  20.      ekstrahírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. kem. izločiti snov iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem kemično ne spremeni, izlužiti: ekstrahirati olja iz semen; ekstrahirati z alkoholom 2. med. izpuliti, izdreti, izvleči: ekstrahirati zob ♪
  21.      ekstrákcija  -e ž (á) 1. kem. izločitev, izločevanje snovi iz trdnih ali tekočih zmesi s topilom tako, da se pri tem snov kemično ne spremeni; izlužitev, izluževanje: ekstrakcija barvila, olja / ekstrakcija kosti iz kosti 2. med. izpulitev, izvlečenje, izdrtje: ekstrakcija tujka; ekstrakcija zoba ♪
  22.      ekstrákt  -a m (ȃ) trdna ali sirupu podobna snov, dobljena z ekstrakcijo, izvleček: tobakov ekstrakt; ekstrakti iz zdravilnih zelišč; tovarna za taninov ekstrakt / mesni ekstrakt; kis iz kisovega ekstrakta; limonin ekstrakt v prahu; pren. fantazija je tvoren ekstrakt osebnosti ♪
  23.      ekstrákten  -tna -o (ȃ) pridevnik od ekstrakt: ekstrakten prah; ekstraktna tekočina ♪
  24.      ekstraktíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. kem. ki se da ekstrahirati: ekstraktivne sestavine lesa; ekstraktivna snov 2. knjiž. nanašajoč se na pridobivanje, črpanje naravnih surovin: ekstraktivna dejavnost, industrija ♪
  25.      ékstraordinárij  -a m (ẹ̑-á) knjiž. izredni profesor ♪

   15.814 15.839 15.864 15.889 15.914 15.939 15.964 15.989 16.014 16.039  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA