Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (15.739-15.763)


  1.      edáfski  -a -o (ȃ) pridevnik od edafon: edafski faktorji povzročajo, da postane prst rodovitna ♪
  2.      edém  -a m (ẹ̑) med. nabreklina kože ali organa zaradi nabiranja tekočine: bolniki z edemi in flegmonami; edem pljuč ♪
  3.      edematózen  -zna -o (ọ̑) pridevnik od edem: edematozna koža ♪
  4.      edícija  -e ž (í) 1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa // tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij 2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi ♪
  5.      edicíjski  in edícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na edicijo: edicijski stroški / kritična edicijska tehnika ◊ jur. edicijska dolžnost dolžnost vsakogar, da izroči dokazne predmete procesnemu organu ♪
  6.      edíkt  -a m (ȋ) 1. zgod., nekdaj predpis, ki ga izda vladar ali kak drug pomemben predstavnik oblasti: edikt proti reformaciji 2. jur. uradni razglas, uradni oklic ♪
  7.      edíl  -a m (ȋ) zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu ♪
  8.      edín  -a -o prid. (ȋ) nav. dv. in mn., v povedni rabi ki je enakih misli, istega mnenja: v tem smo si vsi edini; bili so (si) edini, da morajo takoj prekoračiti reko / redko mnenja o tem niso bila edina enotna, soglasna ♪
  9.      edínček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od edinec: bil je razvajen edinček / sinček edinček ♪
  10.      edínec  -nca m (ȋ) 1. sin, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinca; razvajen edinec / sin edinec 2. star. en sam človek: to stvar bi znal urediti samo eden. Ta edinec je moj nekdanji profesor ♪
  11.      edínka  -e ž (ȋ) hči, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinko ♪
  12.      edínkrat  prisl. (ȋ) omejuje na edini omenjeni primer: to je bilo edinkrat, da se nas je spomnil ♪
  13.      edíno  prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš ♪
  14.      edínokrat  prisl. (ȋ) redko edinkrat, edinikrat: zdaj edinokrat te prosim ♪
  15.      edinorojèn  -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin ♪
  16.      edínost  -i ž (ȋ) knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev / star. v pravopisu ni edinosti enotnosti ♪
  17.      edinovŕsten  -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka ♪
  18.      edínstven  -a -o prid. (ȋ) 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega ♪
  19.      edínstvenost  -i ž (ȋ) 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti ♪
  20.      edínščina  -e ž (ȋ) star. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela ♪
  21.      edukatíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. vzgojen, izobraževalen: edukativen film / edukativni problemi ♪
  22.      eféb  -a m (ẹ̑) 1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let: efebi in dečki 2. knjiž., ekspr. zelo lep mladenič ♪
  23.      efedrín  -a m (ȋ) farm. alkaloid, ki poživljajoče deluje na avtonomno živčevje in krvni obtok ♪
  24.      efékt  -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt ♪
  25.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno ♪

   15.614 15.639 15.664 15.689 15.714 15.739 15.764 15.789 15.814 15.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA