Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (1.551-1.575)
- ênorazrédnica -e ž (ē-ẹ̑) nekdaj enorazredna šola: podeželska enorazrednica ♪
- ênosédežnica -e ž (ē-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščen po en sedež ♪
- ênosédežnik -a m (ē-ẹ̑) vozilo z enim sedežem: pilotirati enosedežnik; veslo za enosedežnik ♪
- ênospôlnik -a m (ē-ȏ) biol. bitje, ki ima samo moške ali samo ženske spolne organe: pri enospolnikih ločimo samce in samice ♪
- ênostáničen -čna -o prid. (ē-ȃ) zastar. enoceličen: enostanična bitja ♪
- ênotírnica -e ž (ē-ȋ) enotirna železniška proga: promet po enotirnici ♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici ♪
- ênovpréžnik -a m (ē-ẹ̑) voz, v katerega se vprega ena žival: peljati se z enovprežnikom ♪
- ênozlóžnica -e ž (ē-ọ̑) lingv. enozložna beseda: enozložnice in dvozložnice / ekspr. če je bil slabe volje, je odgovarjal samo z enozložnicami ♪
- eponím -a m (ȋ) pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen: seznam eponimov ♪
- erínija -e ž (í) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja: podoba erinije s kačastimi lasmi; pren., ekspr. preganjale so ga erinije ♪
- erotomaníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečana spolna sla ♪
- eternít -a m (ȋ) zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom ♪
- eterníten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz eternita: eternitni strešniki; eternitna cev, plošča ♪
- étničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država ♪
- evdajmoníja -e ž (ȋ) filoz. občutek največje sreče, blaženost ♪
- evdajmonízem -zma m (ȋ) filoz. etični nauk, po katerem je evdajmonija najvišji cilj ♪
- evfóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda ♪
- evfoníja -e ž (ȋ) knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo ♪
- evgéničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na evgeniko: evgenični ukrepi za zdrav rod / evgenično raziskovanje ♪
- evgénik -a m (ẹ́) strokovnjak za evgeniko ♪
- evgénika -e ž (ẹ́) biol. nauk o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva: zagovornik evgenike ♪
- evidénčnik -a m (ẹ̑) evidentičar ♪
- evmenída -e ž (ȋ) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja ♪
- evolucionírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral ♪
- evolucioníst -a m (ȋ) pristaš evolucionizma ♪
1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651