Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.551-1.575)



  1.      ênorazrédnica  -e ž (ē-ẹ̑) nekdaj enorazredna šola: podeželska enorazrednica
  2.      ênosédežnica  -e ž (ē-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščen po en sedež
  3.      ênosédežnik  -a m (ē-ẹ̑) vozilo z enim sedežem: pilotirati enosedežnik; veslo za enosedežnik
  4.      ênospôlnik  -a m (ē-) biol. bitje, ki ima samo moške ali samo ženske spolne organe: pri enospolnikih ločimo samce in samice
  5.      ênostáničen  -čna -o prid. (ē-) zastar. enoceličen: enostanična bitja
  6.      ênotírnica  -e ž (ē-) enotirna železniška proga: promet po enotirnici ♦ teh. viseča enotirnica transportna naprava, pri kateri se premika tovor po eni tirnici
  7.      ênovpréžnik  -a m (ē-ẹ̑) voz, v katerega se vprega ena žival: peljati se z enovprežnikom
  8.      ênozlóžnica  -e ž (ē-ọ̑) lingv. enozložna beseda: enozložnice in dvozložnice / ekspr. če je bil slabe volje, je odgovarjal samo z enozložnicami
  9.      epom  -a m () pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen: seznam eponimov
  10.      erínija  -e ž (í) nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja: podoba erinije s kačastimi lasmi; pren., ekspr. preganjale so ga erinije
  11.      erotomaja  -e ž () med. bolezensko povečana spolna sla
  12.      etert  -a m () zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plošč, cevi: plošča iz eternita // izdelki iz te zmesi: lopa je zgrajena iz valovitega eternita; streha je krita z eternitom
  13.      eterten  -tna -o prid. () ki je iz eternita: eternitni strešniki; eternitna cev, plošča
  14.      étničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pleme, ljudstvo, narod: etnična manjšina; etnična skupina / etnična meja; slovensko etnično ozemlje / etnične posebnosti; etnične pravice; etnična sestava / etnična antropologija étnično prisl.: etnično enotna, neenotna država
  15.      evdajmoja  -e ž () filoz. občutek največje sreče, blaženost
  16.      evdajmozem  -zma m () filoz. etični nauk, po katerem je evdajmonija najvišji cilj
  17.      evfóničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki se blago, prijetno glasi; blagoglasen: evfonična beseda
  18.      evfoja  -e ž () knjiž. ubranost glasov; blagoglasje: pazil je na besedno evfonijo
  19.      evgéničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na evgeniko: evgenični ukrepi za zdrav rod / evgenično raziskovanje
  20.      evgénik  -a m (ẹ́) strokovnjak za evgeniko
  21.      evgénika  -e ž (ẹ́) biol. nauk o metodah za dosego telesno in duševno zdravega potomstva: zagovornik evgenike
  22.      evidénčnik  -a m (ẹ̑) evidentičar
  23.      evmeda  -e ž () nav. mn., v grški mitologiji boginja maščevanja
  24.      evoluciorati  -am nedov. in dov. () knjiž. postopno se spreminjati, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvijati se: jezik v listu je naglo evolucioniral
  25.      evoluciost  -a m () pristaš evolucionizma

   1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA