Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (15.076-15.100)



  1.      drakónski  -a -o prid. (ọ̑) brezobziren, surov, krut: drakonski ukrepi, zakoni; drakonsko nasilje drakónsko prisl.: drakonsko kaznovati
  2.      drálon  -a m () tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje: proizvodnja dralona // tkanina iz teh vlaken: bluza iz dralona; neskl. pril.: nositi dralon perilo
  3.      dráma  -e ž (á) 1. literarno delo v obliki dialogov: uprizoriti dramo; drama o razkrojenem zakonu; drama v petih dejanjih / radijska, televizijska drama // lit. gledališka igra resne vsebine: pisal je drame in komedije 2. poslopje (osrednjega) dramskega gledališča: sinoči je bila drama nabito polna / prvak ljubljanske Drame / ljubljanska Drama je imela v tujini velik uspeh ansambel, igralci 3. ekspr. pretresljiv, žalosten, tragičen dogodek: v sosednji ulici se je odigrala krvava drama; družinska drama / drama pesnikovega duševnega življenja ◊ lit. družbena, zgodovinska drama; analitična, realistična drama; ekspozicija drame; muz. glasbena drama
  4.      dramátičen  -čna -o prid., dramátičnejši (á) 1. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti: dramatični dogodki; dramatičen prizor; življenje mu poteka mirno, brez dramatičnih zapletov; dramatična situacija / zgodba je polna živahnega, dramatičnega dogajanja 2. redko dramski: napisati v dramatični obliki; dramatična predstava / dramatični krožek ◊ lingv. dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje dramátično prisl.: borba je potekala zelo dramatično
  5.      dramátika  -e ž (á) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama: vrh sodobne dramatike // dramska dela, drame: Cankarjeva, Ibsenova dramatika; slovenska, svetovna dramatika 2. redko dramatičnost: prizor se odlikuje po močni dramatiki
  6.      dramatizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od dramatizirati: končati dramatizacijo povesti; dramatizacija narodne pesmi / dramatizacija politične situacije 2. prozno ali pesniško delo, predelano, spremenjeno v dramsko: uprizorili so dramatizacijo Jurija Kozjaka
  7.      dramatizátor  -ja m () kdor predela, spremeni prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizator Hlapca Jerneja
  8.      dramatizíranje  -a s () glagolnik od dramatizirati: dramatiziranje zgodovinske povesti / dramatiziranje mednarodnih sporov
  9.      dramatizírati  -am dov. in nedov. () 1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizirati novelo, roman 2. ekspr. pojmovati, prikazovati kaj resneje in huje, kot je: ne bi smeli dramatizirati poraza naših tekmovalcev; dramatizirati spor dramatizíran -a -o: dramatizirana pesnitev
  10.      dramátski  -a -o prid. () 1. dramski: dramatski pisatelj / dramatska književnost; dramatsko delo / dramatski krožek / gostovanje dramatske družine 2. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti; dramatičen: dramatski dogodki; prizor je postajal čedalje bolj dramatski dramátsko prisl.: dramatsko dovršeni dialogi
  11.      dramatúrški  -a -o prid. () nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic ♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta dramatúrško prisl.: delo dramaturško predelati
  12.      dramíti  in drámiti -im nedov. ( á) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko jutro se je dramilo nad mestom 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo; vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni; njegove besede mu dramijo dvome / dramiti otrokove skrite sposobnosti 3. zastar. motiti: glasovi dramijo nočno tišino; dramiti praznični mir dramíti se in drámiti se pesn. porajati se, nastajati: hrepenenje po nečem velikem se je dramilo v njem; v srcu se mu drami upanje dramèč -éča -e: sveža, drameča se zemlja
  13.      drámljenje  -a s (á) glagolnik od dramiti: dramljenje iz omame / dramljenje lovske strasti
  14.      dráp  prid. neskl. () ki je zelo svetlo rjave barve: obleka ni siva, ampak drap; torbica v drap barvi
  15.      drapé  -ja m (ẹ̑) tanka tkanina iz česane volne: uniforma iz drapeja; neskl. pril.: drape tkanina
  16.      draperíjski  -a -o () pridevnik od draperija: draperijsko blago
  17.      drapírati  -am dov. in nedov. () nabrati v gube, nagubati: drapirati obleko, zavese // okrasiti z draperijami: drapirati stene v dvorani; pren., knjiž. drapiral si je svet s sanjami drapíran -a -o: drapirana obleka ni primerna za vsako postavo
  18.      dráskav  -a -o prid. (á) zastar. razpokan, razjeden: čakata v kotu, kjer se iz planote strmo dvigata širokorebrni Tolstec in draskavi Veliki Draški vrh (J. Mencinger)
  19.      dráslja  -e ž () geogr. vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi: voda se prebija iz draslje v drasljo
  20.      drástičen  -čna -o prid., drástičnejši (á) ki močno učinkuje, izrazit: drastičen poskus, primer; prikazati kaj v drastični obliki; drastična podoba življenja / drastičen humor // brezobziren, surov: drastični ukrepi; drastična kritika / ekspr. naredil je drastično napako veliko, hudo drástično prisl.: drastično kaznovati, prikazati
  21.      drastílo  -a s (í) knjiž. dražilo: zdravnik mu je odsvetoval vsa drastila
  22.      drastljív  -a -o prid. ( í) knjiž. dražljiv: drastljive dišave / že sama misel jo je prešinila z drastljivo grozo
  23.      drát  -a m, mn. tudi dratóvi () nižje pog. žica: kolobar zarjavelega drata
  24.      dratén  -a -o prid. (ẹ̑) nižje pog. žičen: dratena mreža
  25.      draténka  -e ž (ẹ̄) nižje pog. žična krtača: čistiti z dratenko

   14.951 14.976 15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA