Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (14.951-14.975)



  1.      dotíkati se  -am se nedov. () 1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov ♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento 2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov 3. redko tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika dotikáje se: tekla je lahkotno, komaj dotikaje se tal dotikajóč se -a -e: ptica leti nizko, skoraj dotikajoč se gladine; dotikajoče se točke
  2.      dotípati  -am in -ljem dov. ( ) s tipanjem seči do česa, najti kaj: dotipal je njeno roko; segel je v žep in dotipal zavojček; v temi sta dotipala vrata / dotipala se je do vžigalic dotípati se s tipanjem priti kam: v temi se je dotipal do vrat; v snežnem metežu so se dotipali do zavetja; s težavo se dotiplje k oknu; komaj se je dotipala v kuhinjo; redko ni se mogel dotipati vrat // knjiž. z razmišljanjem priti do česa: dotipali smo se do umetniških potez pesnikove osebnosti; dotipati se do osnovnih tez referata / ne more se dotipati do jasnosti
  3.      dotíranje  -a s () glagolnik od dotirati1: družbeno dotiranje izobraževanja odraslih; dotiranje ustanov; spremeniti sistem dotiranja
  4.      dotírati 2 -am dov. () ekspr., redko prignati, privesti: tatu so dotirali na stražnico // zastar. izoblikovati popolnoma, do konca; dognati: prevajalec je prevod res dotiral
  5.      dotískati  -am dov. (í) 1. končati tiskanje: dotiskati roman 2. dodatno, zraven natisniti: dotiskali so še tisoč izvodov dotískan -a -o: dotiskana pola; knjiga bo kmalu dotiskana
  6.      dotiskováti  -újem nedov.) 1. približevati se koncu tiskanja: znamke že dotiskujejo 2. dodatno, zraven tiskati: dotiskovati so morali še inicialke
  7.      dotístihdôb  in do tístih dôb prisl. (-) star. do takrat, do tedaj: dotistihdob še ni mislil na upor
  8.      dotléj  in dotlèj prisl. (ẹ̑; ) do takrat: prišel je v kraj, ki ga dotlej še ni videl; počakaj dotlej, da se vrnejo domači; delajo vse dotlej, dokler ne dobijo zamene
  9.      dotóčen  -čna -o prid. (ọ̑) ki se uporablja za dotok: dotočni žleb; dotočna cev
  10.      dotočíti  -tóčim dov. ( ọ́) dodatno, zraven natočiti: vzela je steklenico in mu dotočila vina v kozarec
  11.      dotòk  -óka m ( ọ́) glagolnik od dotekati ali doteči: pospešiti dotok krvi; dotok bencina; dotok in odtok vode / zagotoviti reden dotok finančnih sredstev; dotok študentov na pravno fakulteto; dotok mladih ljudi v mesto
  12.      dotólči  -tólčem [o] dov., dotólci dotólcite in dotolcíte; dotólkel dotólkla (ọ́) potolči, pobiti do konca: dotolkli so jih s puškinimi kopiti; s palico je dotolkel žival / sovražnik nas hoče frontalno dotolči
  13.      dotórej  prisl. (ọ̑) star. tako zelo: oslabel je dotorej, da ni mogel vstati
  14.      dotrájati  -am dov. () zaradi dolge rabe, obstajanja postati neuporaben, neprimeren: hiše so že dotrajale; vodovodna napeljava je dotrajala dotrájan -a -o: čakalnica s starim, dotrajanim inventarjem; leseni stebri so bili dotrajani; opustili so prevoz na dotrajani progi
  15.      dotrpéti  -ím dov., tudi dotŕpel; dotrpljèn (ẹ́ í) 1. končati, preživeti trpljenje: prestal je kazen, dotrpel / srce mu je pogumno dotrpelo poraz 2. vznes. umreti: bolnik je dotrpel / v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama
  16.      double  -a [dúbl in dábl] m (ū; ) šport. igra dveh igralcev proti dvema, zlasti pri tenisu: naši zastopniki v doublu niso nastopili
  17.      double  -a in dubel -bla [dúbl] m (ū) tekst. volnena tkanina iz dveh med seboj stkanih tkanin: double za plašče; neskl. pril.: double barhant
  18.      double face  double facea [dúbl fás] m (ū-) tekst. svilena tkanina z dvojnim licem, na vsaki strani druge barve; duble: double face v pastelnih barvah
  19.      double scull  double sculla [dúbl skúl in dábl skál] m (ū-; -) šport. tekmovalni čoln za dva veslača s po dvema vesloma: voziti z double scullom / dobila sta zlato kolajno v double scullu
  20.      doučíti se  -ím se dov., doúčil se ( í) redko izučiti se: učil se je za krojača, pa se ni doučil doučèn -êna -o: doučen mizar
  21.      doumétje  -a s (ẹ̑) knjiž. glagolnik od doumeti: globlje doumetje pesnikove osebnosti; doumetje pisateljevega dela; doumetje sočlovekovega duševnega sveta
  22.      doumévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od doumevati: za doumevanje tega vprašanja je potrebno teoretično znanje; doumevanje sveta, življenja
  23.      doumévati  -am nedov. (ẹ́) približevati se popolnemu, dokončnemu razumevanju, spoznanju: doumevati bistvo stvari; delavci so začeli doumevati, da je organizacija nujno potrebna / današnji rod pravilneje doumeva njegovo delo in pomen
  24.      doumljív  -a -o prid. ( í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo
  25.      dovajálen  -lna -o prid. () ki se uporablja za dovajanje: skopati je bilo treba še dovajalne kanale ♦ teh. dovajalni jermen

   14.826 14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976 15.001 15.026 15.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA