Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (14.901-14.925)


  1.      dosléj  in doslèj prisl. (ẹ̑; ȅ) dozdaj: doslej se še ni vrnil; bil je prijazen kakor doslej še nikoli ♪
  2.      doslíšen  -šna -o prid. (í ȋ) nanašajoč se na oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: biti v doslišni bližini; bila je v doslišni oddaljenosti ♪
  3.      doslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. dobeseden: doslovni zapis debate / dosloven prevod / revščina v doslovnem smislu doslóvno prisl.: doslovno prevajati ♪
  4.      doslutíti  in doslútiti -im dov. (ȋ ú ū) knjiž., redko dojeti, doumeti: njegov duh ni mogel doslutiti globin pesnikovega dela; do dna je doslutil življenjsko silo tega naroda ♪
  5.      doslúženec  -nca m (ú) redko kdor je doslužil: mož je bil dosluženec s skromnimi prihranki; vojaški dosluženec ♪
  6.      doslužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od doslužiti ♪
  7.      doslužíti  in doslúžiti -im dov. (ȋ ú) 1. končati služenje: doslužil sem; doslužiti kadrovski rok, vojaščino / pri tem gospodarju je hitro doslužil // ekspr. dotrajati: stroj je doslužil; čevlji so doslužili 2. dopolniti služenje: doslužiti mora, kar mu manjka do izpolnjene vojaške obveznosti doslúžen -a -o: doslužen vojak; v pristanišču stoji doslužena ladja; doslužene rokavice ♪
  8.      dosmŕten  -tna -o prid. (ȓ) ki traja, obstaja do smrti: hišo je dobil v dosmrtni užitek; obsodili so ga na dosmrtno ječo; dosmrtna kazen; dosmrtna pravica, renta / dosmrtni član društva ♪
  9.      dosodíti  in dosóditi -im dov., dosójen (ȋ ọ́) 1. prenehati soditi: s koncem leta bo ta sodnik dosodil 2. publ. določiti glede na pravila igre: sodnik je dosodil enajstmetrovko v korist domačih ♪
  10.      dosoréj  prisl. (ẹ̑) star. dozdaj, doslej: to mi dosorej ni prišlo na um ♪
  11.      dospélost  -i ž (ẹ́) 1. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dan, termin, ko je treba plačati: dospelost dolga, menice / plačati dolg ob dospelosti 2. publ. dovršenost, popolnost: kompozicijska dospelost skladbe; tehnična dospelost ♪
  12.      dospétek  -tka m (ẹ̑) ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica dospelost: dospetek dolga, menice / plačilo ob dospetku ♪
  13.      dospéti  -spèm dov. (ẹ́ ȅ) 1. knjiž. priti, prispeti: vojaki so dospeli na bojišče; dospeti do gozda; ladja dospe na cilj; hitela sta in v mesto sta dospela ravno opoldne; proti jutru smo dospeli domov / iz mesta so dospele novice; pren. moje trpljenje je dospelo do vrha; stvar je dospela do kritične točke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica priti do dneva, termina, ko je treba plačati: menice so dospele; dajatev, dolg dospe v plačilo 1. januarja dospévši zastar.: dospevši do vrha, se je oddahnil dospèl in dospél -éla -o: dospeli rokopisi; plačati dospele anuitete ♪
  14.      dospévati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž., redko prihajati: zrak dospeva v pljučne mehurčke 2. ekon., fin., navadno v zvezi z dolg, menica prihajati do dneva, termina, ko je treba plačati: menice dospevajo v plačilo po treh mesecih dospevajóč -a -e: počasi dospevajoči prispevki ♪
  15.      dosréden  -dna -o prid. (ẹ̑) anat. sredotežen, centripetalen: dosredni živci ♪
  16.      dostájati  -am nedov. (ā) zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa: ne dostaja mi izurjenosti; za to delo mu ni dostajalo moči dostájati se tikati se, zadevati: kar se mene dostaja, si lahko brez skrbi; to se dostaja njegovega dela ♪
  17.      dostávek  -vka m (ȃ) kar je dodatno, zraven pripisano: v dostavku navaja še nekaj podatkov; dostavek k zapisniku / pripovedovanje je rad razširil z lastnimi dostavki ♪
  18.      dostáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na dostavo: dostavna vozila / v svojem dostavnem okolišu redno dostavlja pošto / dostavni avtomobil zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil ◊ adm. dostavna knjiga knjiga, v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; fot. dostavna leča leča, s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva ♪
  19.      dostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dostaviti: plačati račun ob dostavitvi blaga; dostavitev odločbe ♪
  20.      dostáviti  -im dov. (á ȃ) 1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali 2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega dostávljen -a -o: pravočasno dostavljeno blago ♪
  21.      dostavljáč  -a m (á) kdor komu kaj dostavlja: dostavljač ni izročil pošte o pravem času; dostavljač časopisov, kruha; dostavljač pri trgovskem podjetju ♪
  22.      dostávljanje  -a s (á) glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom ♪
  23.      dôsti  prisl. (ó) 1. izraža veliko količino ali mero: do odhoda je še dosti časa; vihar je poškodoval dosti dreves; ta operacija v dosti primerih ni uspela; že zdaj uživajo dosti sadja in zelenjave, pa bi ga morali še več; dosti dela, govori, spi // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: matere se ne boji dosti, očeta se bolj; to ga ne bo dosti prizadelo; cesta tukaj ni dosti poškodovana 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: zdaj je dosti boljši; ni dosti debelejši od prosenega zrna; dosti grše piše kot prej; z avtomobilom se pride dosti prej / kazen je dosti prehuda 3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča: kruha imamo še za tri dni dosti; ni imel dosti moči, da bi vstal; vsega imam dosti, ne potrebujem več / zemlja je dosti namočena za setev; dosti si star, da lahko razumeš / šlo je še dosti gladko // ekspr. izraža mero, ki je ni dovoljeno preseči: dosti je tega čvekanja; dosti je neumnosti, zdaj se prične delo; dosti dolgo ste spali, takoj vstanite / zdaj mi je pa dosti — mir ali pa ven ● ekspr. povsod ga je dosti povsod ga lahko srečaš; pog. njega je res dosti je velik, močen; ekspr. tega ne malo ne dosti ne razumem prav nič; star. ne mara zanj malo in dosti ne prav nič; tu je dosti dela — malo jela; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi ♪
  24.      dostojánstven  -a -o prid. (ȃ) ki vzbuja spoštovanje zaradi moralnih kvalitet in zaradi obvladovanja čustev: predsednik je dostojanstven človek; dostojanstven v kretnjah / resen, dostojanstven obraz / njeno vedenje je skoraj dostojanstveno dostojánstveno prisl.: ženin se je držal zelo dostojanstveno; govoriti mirno in dostojanstveno ♪
  25.      dostojánstvenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost dostojanstvenega: mož je poln dostojanstvenosti; cenijo ga zaradi njegove pravičnosti in dostojanstvenosti / dostojanstvenost njenega obraza / sprejel ga je z dostojanstvenostjo visokega uradnika ♪

   14.776 14.801 14.826 14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976 15.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA