Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (14.676-14.700)


  1.      dólgčas  -a [u̯g] m (ọ̑) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: fanta je mučil dolgčas; čutiti, občutiti dolgčas; po nekaj dneh, polnih neznosnega dolgčasa, je končno le lahko odpotoval / v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku dolgčas mi je; v mestu mi je bilo zelo dolgčas; med predstavo mu je postalo dolgčas / dolgčas mi je bilo po prijatelju pogrešal sem ga, želel sem si njegove prisotnosti / vse te neumnosti dela iz dolgčasa dolgega časa // ekspr. okolje, okoliščine, ki povzročajo takšno stanje: ne mara v hribe, v tisti dolgčas; kaj te je le prineslo v dolgčas tega podeželskega mesteca / tukaj je grozen dolgčas ● pri nas ni nikoli dolgčas zmeraj se kaj zanimivega, zabavnega zgodi; ekspr. v tem kraju ima dolgčas mlade je (zmeraj) dolgočasno, pusto; ekspr. jesti sam krompir in repo je res dolgčas ni prijetno, ni dobro jesti sam krompir in repo; ekspr. pasti, preganjati, prodajati dolgčas dolgočasiti se; ekspr. preganjati dolgčas ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
  2.      dolgínast  -a -o [u̯g] prid. (ȋ) ekspr. zelo velik in suh: dolginast mladenič, vojak; ta otrok je tako čudno dolginast ♪
  3.      dolgocvéten  -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) bot., v zvezi dolgocvetni jeglič jeglič z dolgo venčno cevjo, rastoč na planinskih tratah, Primula halleri ♪
  4.      dolgočásen  -sna -o [u̯g] prid., dolgočásnejši (á ā) ki povzroča, ustvarja dolgočasje: dolgočasen članek, film; dolgočasen jesenski dan; ta kraj je dolgočasen; njegovo delo je zelo dolgočasno; življenje v mestu se mu je zdelo dolgočasno / dolgočasen človek / fant z dolgočasnim obrazom dolgočásno prisl.: dolgočasno govoriti / v povedni rabi bilo mu je dolgočasno ♪
  5.      dolgočásenje  -a [u̯g] s (á) glagolnik od dolgočasiti: dolgočasenje ob nezanimivi knjigi / ta govor je samo dolgočasenje poslušalcev ♪
  6.      dolgočásiti  -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi ♪
  7.      dolgočásje  -a [u̯g] s (ȃ) duševno stanje neugodja, nezadovoljstva, osamljenosti zaradi pomanjkanja primernega dela, družbe, zabave: mori ga dolgočasje; to dela samo iz dolgočasja; v tem kraju bi umrl od dolgočasja; neznosno dolgočasje; dolgočasje zimskih večerov / njegov obraz ni kazal ničesar razen dolgočasja / natisnili so tako dolgočasje dolgočasno besedilo ∙ ekspr. preganjati dolgočasje ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas ♪
  8.      dolgoglávec  -vca [u̯g] m (ȃ) antr. človek z dolgo in ozko glavo: stari Slovani so bili pretežno dolgoglavci ♪
  9.      dolgolísten  -tna -o [u̯g] prid. (ȋ) ki ima dolge liste: dolgolistna palma ♦ bot. dolgolistni jetičnik; dolgolistna meta ♪
  10.      dolgometrážen  -žna -o [u̯g] prid. (ȃ) film., v zvezi dolgometražni film film, ki je dolg več kot 1.800 m in traja približno uro in pol: podelili so nagrado za najboljši dolgometražni film ♪
  11.      dolgonóska  -e [u̯g] ž (ọ̑) ekspr. ženska, ki ima dolg nos: oženil se je s tisto dolgonosko; pren., pesn. goska dolgonoska ♪
  12.      dolgopétež  -a [u̯g] m (ẹ̑) dolgopetec: ta dolgopetež mi je pobegnil ♪
  13.      dolgoprogáš  -a [u̯g] m (á) žarg., šport. športnik, ki tekmuje v teku na dolge proge: zmagal je naš dolgoprogaš / konj dolgoprogaš ki dirka na razdalji, večji od 3.000 m ♪
  14.      dolgopŕsten  -tna -o [u̯g] prid. (ȓ) 1. ki ima dolge prste: dolgoprstne roke 2. evfem. kradljiv, tatinski: dolgoprstni fant ♪
  15.      dolgorépka  -e [u̯g] ž (ẹ̑) zool. 1. majhna ptica pevka z dolgim repom, Aegithalos caudatus: jata drobnih dolgorepk 2. divja raca z dolgimi srednjimi peresi v repu, Anas acuta ♪
  16.      dolgorílčen  -čna -o [u̯g-u̯č] prid. (ȋ) ki ima dolg rilec: dolgorilčni sloni ♦ čeb. dolgorilčna čebela čebela, ki ima dolg rilček ♪
  17.      dolgoróčen  -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas / brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo // redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje ♪
  18.      dolgorún  -a -o [u̯g] prid. (ȗ ū) knjiž. ki ima dolgo runo, dlako: trop dolgorunih ovc ♪
  19.      dolgóst  -i [u̯g] ž (ọ̑) zastar. dolžina: izmeriti dolgost in debelost predmeta / članka zaradi njegove dolgosti niso natisnili v celoti / star. dolgost življenja ♪
  20.      dolgotrájen  -jna -o [u̯g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom; dolgotrajna bolezen; dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa ♪
  21.      dolgoúhec  -hca [u̯g] m (ȗ) ekspr. žival z dolgimi uhlji, navadno zajec: dolgouhec je kar naprej migal z uhlji; pes goni dolgouhca po hosti; knjiž. sivi dolgouhec osel ♪
  22.      dolgovalóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̑) fiz. ki ima dolgo valovno dolžino: dolgovalovni žarki; dolgovalovna svetloba // rad. ki deluje na dolgih valovih: dolgovalovni oddajnik, sprejemnik ♪
  23.      dolgováti  -újem [u̯g] nedov. (á ȗ) navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg: dolguješ mi tisoč dinarjev; dolgujete nam na račun dobave / dolguje mu dopis 2. biti obvezan komu kaj izkazovati: dolgujem ji hvaležnost; dolgovati staršem ljubezen in spoštovanje 3. imeti kaj po zaslugi koga: temu človeku dolgujem srečo, življenje; publ. mesto dolguje svoj razcvet turizmu ♪
  24.      dolgóven  -vna -o [u̯g] prid. (ọ̄) nanašajoč se na dolg: dolgovni seznam; dolgovna knjiga knjiga dolžnikov ♦ jur. biti prodan v dolgovno suženjstvo pri starih Grkih in Rimljanih v suženjstvo zaradi neporavnanih dolgov ♪
  25.      dolgovézen  -zna -o [u̯g] prid. (ẹ́ ẹ̄) slabš. ki zelo obširno, s številnimi podrobnostmi kaj pripoveduje, obravnava: dolgovezen človek; pisatelj je v svojih prvih delih preveč dolgovezen // razvlečen, nezanimiv: poslušalce utruja s svojim dolgoveznim govorom; pisec se izgublja v dolgoveznih, detajlnih opisih ♪

   14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA