Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (14.626-14.650)



  1.      dokomólčen  -čna -o [č] prid. (ọ̑) ki sega do komolcev: dokomolčne rokavice / dokomolčni rokavi
  2.      dokončánje  -a s () glagolnik od dokončati: dokončanje začetih del; pooblastila prenehajo z dokončanjem postopka; zagotoviti sredstva za dokončanje zdravstvenega doma
  3.      dokončáti  -ám dov.) 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo ∙ vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je 2. zastar. skleniti: zbor je soglasno dokončal, da je treba stvar urediti dokončán -a -o: po dokončanem obredu so se ljudje razšli; ali je preiskava dokončana? ta roman ni dokončano delo; njeno življenje je dokončano
  4.      dokônčen  -čna -o prid. (ó) 1. narejen, izveden do konca: pripraviti dokončni načrt; dokončen proizvod; dokončna montaža / dokončna zmaga / delo dobiva dokončno podobo 2. ki se ne da spremeniti; nepreklicen, neovrgljiv: odločba ustavnega sodišča je dokončna; sodba je dokončna / ustvaril si je dokončno mnenje; zavzeti dokončno stališče ∙ publ. o tem pojavu znanstveniki še niso izrekli dokončne besede pojav še ni popolnoma raziskan dokônčno prisl.: dokončno oblikovati; kdo bo o tem dokončno odločal? športno igrišče je treba dokončno urediti; dokončno redigirana drama; sam.: nočem trditi kaj dokončnega; ni še nič dokončnega
  5.      dokônčnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost dokončnega: dokončnost izdelkov / dokončnost mojega sklepa ni dovoljevala tveganja; v dokončnost tega, kar se je zgodilo, ni verjela; dokončnost odločbe / knjiž. dokončnost pesnikove lirike dovršenost, popolnost
  6.      dokopáti  -kópljem tudi -ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ́, ) 1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje 2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale 3. dodatno, zraven kopati: dokopal je še del jarka dokopáti se s kopanjem priti kam: komaj se je dokopal skozi sneg v zavetišče // ekspr. s prizadevanjem, trudom priti do česa: dokopati se do premoženja, do stanovanja; dokopati se do časti, oblasti; dokopati se do resnice; dolgo je trajalo, preden sem se dokopal do tega spoznanja
  7.      dokopávati se  -am se nedov. () ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa: počasi se je dokopaval do besednih pomenov; dokopavati se do spoznanja
  8.      dokoréj  prisl. (ẹ̄) zastar. izraža vprašanje, do katere časovne meje traja dejanje; do kdaj: dokorej ostanete tukaj / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih ne vem, dokorej bom danes delal
  9.      dokosíti  -ím dov., dokósil; dokošèn ( í) 1. končati košnjo: ko je dokosil, je naložil deteljo na voz 2. dodatno, zraven nakositi: voz še ni bil poln, zato je dokosil še nekaj trave
  10.      doksologíja  -e ž () rel. hvalni obrazec, s katerim se zaključujejo nekatere molitve
  11.      dóktor  -ja m (ọ́) 1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor tovariš doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; tudi neskl. govoril sem z doktor Zarnikom; neskl.: doktor Korenova; doktor Bleiweisove Novice // kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije 2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja 3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira
  12.      doktoránd  -a m (ā) kdor se pripravlja na doktorat: danes bosta branila disertacijo dva doktoranda
  13.      doktorát  -a m () 1. doktorski naslov: za docenta se zahteva doktorat; doseči, imeti, podeliti doktorat znanosti; doktorat iz ekonomskih ved / za zasluge so mu podelili častni doktorat iz medicine 2. delo, izpit za dosego doktorskega naslova: delati, narediti doktorat; pripravlja se na doktorat
  14.      dóktorček  -čka m (ọ́) iron. manjšalnica od doktor: doktorčki vsakovrstnih ved
  15.      dóktorica  -e ž (ọ́) 1. ženska, ki ima doktorski naslov: doktorica filoloških ved 2. pog. zdravnica: bil sem pri doktorici 3. star. zdravnikova žena
  16.      doktorírati  -am dov. in nedov. () doseči, pridobiti si doktorski naslov: septembra bo doktorirala; doktoriral je iz kemije; doktoriral je na ljubljanski univerzi
  17.      dóktorjev  -a -o (ọ́) svojilni pridevnik od doktor
  18.      doktrína  -e ž () 1. sistem teorij z določenega področja: izjava se ne sklada z marksistično doktrino; politična, socialna doktrina / Rousseaujeva revolucionarna doktrina 2. knjiž. nazor, načelo: pisatelj utemeljuje v delu svojo doktrino; moderne dramaturške doktrine; doktrina stranke o neizbežnosti vojne // nav. slabš. togo, neživljenjsko mnenje ali naziranje: ideja, ki se spremeni v doktrino, rodi fanatizem / njegove besede so le suha doktrina
  19.      doktrinár  in doktrínar -ja m (á; ) nav. slabš. kdor se natančno, togo drži doktrine: ni nikak doktrinar; ozkosrčen doktrinar; doktrinarji in dogmatiki
  20.      dokumènt  -ênta m ( é) 1. listina z uradno veljavnostjo: dokumenti so v redu; predložiti je treba osebno izkaznico in druge dokumente; ponarediti, pregledati dokumente; ni se mogel zaposliti, ker ni imel potrebnih dokumentov; ustavni dokument; dokument o šolanju / deklaracija je dokument mednarodnega značaja 2. kar kaže, potrjuje resničnost ali obstoj česa: našli so tudi obremenilne dokumente; zgodovinski dokument; pren. narodopisno blago je dokument ljudske kulture; ta drama je dokument svoje dobe
  21.      dokumentácija  -e ž (á) 1. glagolnik od dokumentirati: trditev je potrebna dokumentacije; obširna, vsestranska dokumentacija / ekonomska dokumentacija // redko dokumenti, listine: vojaška dokumentacija; dokumentacija poslanega blaga 2. podatki in strokovna literatura v zvezi z določenim delom, vprašanjem: za gradnjo šole so že pripravili potrebno dokumentacijo; za investicijske kredite je treba predložiti izčrpno dokumentacijo; izdelati, overiti tehnično dokumentacijo; objavili so dokumentacijo o podelitvi Nobelovih nagrad // zbiranje takih podatkov in literature: dokumentacija se je v zadnjem času močno razmahnila; oddelek za dokumentacijo
  22.      dokumentalíst  -a m () kdor opravlja dokumentacijo: dokumentalisti in informatorji; razpisati delovno mesto dokumentalista za tehnično dokumentacijo
  23.      dokumentárec  -rca m () publ. dokumentarni film: nagradili so dva najboljša dokumentarca; barvni dokumentarec o himalajskih vzponih; režiser je avtor številnih dokumentarcev
  24.      dokumentáren  -rna -o prid. () s katerim se kaj dokumentira, utemeljuje: dokumentarni podatki; dokumentarna literatura iz narodnoosvobodilnega boja; zbiranje dokumentarnega gradiva / delo ima razen umetniške vrednosti še dokumentaren pomen / dokumentarni film film iz posnetkov, narejenih v kraju, času, v katerem se dejanje godi
  25.      dokumentaríst  -a m () 1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista 2. redko dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista

   14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626 14.651 14.676 14.701 14.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA