Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.451-1.475)


  1.      dvorjánica  -e ž (ȃ) dvorjanka: kraljica v spremstvu dvorjanic ♪
  2.      dvorjánik  -a m (ȃ) dvorjan: visok dvorjanik ♪
  3.      dvorjániti  -im nedov. (á ȃ) zastar. dvoriti: kdo je ta dama, ki ji tako vneto dvorjani ♪
  4.      dvórnica  -e ž (ọ̑) star. dvorjanka: prva dvornica ♪
  5.      dvórnik  -a m (ọ̑) star. dvorjan: kralj ga je postavil za svojega dvornika ♪
  6.      dvórôgeljnik  in dvórógeljnik -a [gǝl] m (ọ̑-ȏ; ọ̑-ọ̑) nekdaj dvorogljato pokrivalo uradnikov ali vojaških oseb, zlasti višjih: uradniki v uniformah in dvorogeljnikih; Napoleon s svojim dvorogeljnikom / karabinjerski dvorogeljniki ♪
  7.      dvóróžnik  -a m (ọ̑-ọ̑) redko dvorogeljnik: klobuk dvorožnik je imel potisnjen čisto na ušesa ♪
  8.      dvósédežnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščena po dva sedeža ♪
  9.      dvósédežnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) vozilo z dvema sedežema: po cesti je pridrvel športni dvosedežnik; jadralni dvosedežnik ♪
  10.      dvóspôlnica  -e ž (ọ̑-ȏ) ekspr. ženska, ki ima lastnosti, značilnosti moškega ♪
  11.      dvóspôlnik  -a m (ọ̑-ȏ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati: polži so večinoma dvospolniki ♪
  12.      dvótírnica  -e ž (ọ̑-ȋ) dvotirna (železniška) proga ♪
  13.      dvóústničen  -čna -o prid. (ọ̑-ȗ) lingv. ki se tvori z obema ustnicama: dvoustnični soglasnik ♪
  14.      dvóústničnik  -a m (ọ̑-ȗ) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama ♪
  15.      dvóústniški  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) lingv. dvoustničen: dvoustniški soglasnik ♪
  16.      dvóvodníški  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) elektr. ki je iz dveh vodnikov, žic: dvovodniški vod ♪
  17.      dvóvpréžnik  -a m (ọ̑-ẹ̑) voz, v katerega se vpregata dve živali: peljali smo se z dvovprežnikom ♪
  18.      dvóvrstíčnica  -e ž (ọ̑-ȋ) lit. dvovrstična kitica: pesem je zložena v dvovrstičnicah ♪
  19.      dvóvŕstnik  -a m (ọ̑-ȓ) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah ♪
  20.      dvózbórničen  -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑) ki sestoji iz dveh posvetovalnih ali zakonodajnih teles, domov; dvodomen: dvozbornični parlament ♪
  21.      dvózlóžnica  -e ž (ọ̑-ọ̑) lingv. dvozložna beseda: naglas pri dvozložnicah ♪
  22.      ebonít  -a m (ȋ) črna trda snov iz kavčuka in žvepla, ki ne prevaja električnega toka: izolatorji iz ebonita ♪
  23.      eboníten  -tna -o prid. (ȋ) ki je iz ebonita: ebonitna palica, plošča ♪
  24.      edíni  -a -o prid. (ȋ) 1. ki obstaja v enem primerku: to je edini izhod iz dvorane; bila je njegov edini otrok; dal mu je edino hčer za ženo / edini izhod iz stiske; to je še edina možnost, da bi preprečili nesrečo; edino upanje / ekspr. edina sreča, da si prišel 2. ki je omejen samo na navedeno: edina izvoda dragocene knjige hrani naša knjižnica; to so bile edine besede, ki jih je spregovoril // ekspr., v prislovni rabi, zapostavljen poudarja omejenost na navedeno: on edini je prišel na cilj; vi edini mi morete pomagati; vznes. ljubezen edina prenese take težave / enega edinega človeka poznam, ki to ve; sam.: mi nismo edini, ki vam ne verjamemo ♪
  25.      edínica 1 -e ž (ȋ) del večje celote, ki ima določeno samostojnost; enota: ranjenci so se vrnili v edinico; torpedne, vojaške edinice / delovna, gospodarska edinica / upravna edinica ♪

   1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA