Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (1.426-1.450)
- dvókolésnik -a m (ọ̑-ẹ̑) odprt, lahek voz na dveh kolesih: rada se je vozila v dvokolesniku ♪
- dvokólnica -e ž (ọ̑) odprt, lahek voz na dveh kolesih: peljati se z dvokolnico // ročni voziček na dveh kolesih: porivati, vleči dvokolnico ♪
- dvókoníčast -a -o prid. (ọ̑-í) ki ima dve konici: dvokoničasto šilo ♪
- dvókoníčen -čna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki ima dve konici: dvokoničen drog, kramp ♪
- dvókótnik -a m (ọ̑-ọ̑) geom., v zvezi sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama ♪
- dvókrílnik -a m (ọ̑-ȋ) aer. letalo z dvojnimi krili: peljati se z dvokrilnikom ♪
- dvókróvnik -a m (ọ̑-ọ̑) zastar. dvokrilnik: potniški, trgovski dvokrovnik ♪
- dvólastník -a m (ọ̑-í) zemljiški posestnik, ki ima zemljišče na obeh straneh državne meje: carinske olajšave za dvolastnike ♪
- dvólastníški -a -o prid. (ọ̑-ȋ) nanašajoč se na dvolastnike ali dvolastništvo: dvolastniške pravice; dvolastniško dovoljenje za prehod čez mejo / dvolastniško posestvo ♪
- dvólastníštvo -a s (ọ̑-ȋ) pojav ali dejstvo, da ima kdo zemljišče na obeh straneh državne meje: najprej je bilo treba rešiti vprašanje dvolastništva // redko dvolastniško posestvo: manjšanje števila zasebnih dvolastništev ♪
- dvólétnica -e ž (ọ̑-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj dve vegetacijski dobi: enoletnice in dvoletnice ♪
- dvolíčnik -a m (ȋ) ekspr., redko dvoličen človek: živeti je moral med samimi dvoličniki ♪
- dvolíčništvo -a s (ȋ) dvolíčnost: bil je nepriljubljen zaradi svojega dvoličništva ♪
- dvómatríčnik -a m (ọ̑-ȋ) tisk. stavni stroj z dvema matričnikoma ♪
- dvómésečnik -a m (ọ̑-ẹ̑) revija, ki izhaja vsaka dva meseca ♪
- dvómotórnik -a m (ọ̑-ọ̄) žarg. dvomotorno letalo: na nebu so se pojavili zavezniški dvomotorniki ♪
- dvónadstrópnica -e ž (ọ̑-ọ̑) dvonadstropna hiša: stanuje v neki stari dvonadstropnici ♪
- dvóníten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je iz dveh niti: dvonitna preja / dvonitni šiv ♦ elektr. dvonitna žarnica žarnica z dvema žarilnima nitkama // teh. ki je na dveh nitih: dvonitno obešenje aparata ♪
- dvónítnik -a m (ọ̑-ȋ) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: tkanje dvonitnika; hlače iz dvonitnika ♪
- dvóoddélčnica -e ž (ọ̑-ẹ̑) šol. dvooddelčna šola ♪
- dvópotéznik -a m (ọ̑-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v dveh potezah dati mat ♪
- dvoránica -e ž (ȃ) manjšalnica od dvorana: dvoranica je bila že pred začetkom predstave polna ♪
- dvórazrédnica -e ž (ọ̑-ẹ̑) nekdaj dvorazredna šola: razširitev enorazrednice v dvorazrednico ♪
- dvórédnik -a m (ọ̑-ẹ̑) agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah ♪
- dvóréznik -a m (ọ̑-ẹ̑) les. skobljič z dvojnim rezilom za gladko in natančno skobljanje ♪
1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526