Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (13.739-13.763)



  1.      deložírati  -am dov. in nedov. () prisilno izseliti koga iz stanovanjskih ali poslovnih prostorov: vse kaže, da jih bo treba deložirati
  2.      délta 1 -e ž (ẹ̑) geogr. svet ob ustju reke, podaljšan zaradi nasipavanja ob več rokavih v morje ali jezero: delta sega daleč v morje; Nilova delta; rodovitna delta
  3.      délta 2 -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) četrta črka grške abecede: gama, delta [δ] délta neskl. pril. četrti po vrsti: stranica nasproti kota delta ◊ aer. krilo delta in delta krilo krilo, ki ima obliko trikotnika; metal. delta zlitina zlitina bakra, cinka, železa in svinca
  4.      déltast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben trikotni obliki velike črke delta: deltasto ustje reke; deltasta krila letala ♦ anat. deltasta mišica parna ramenska mišica trikotne oblike
  5.      deltoíd  -a m () geom. četverokotnik iz dveh različnih enakokrakih trikotnikov s skupno osnovnico: površina deltoida
  6.      demagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor si z lažnimi obljubami, trditvami želi pridobiti zaupanje ljudi in s tem politično moč: bil je političen avanturist in demagog; obeti demagogov 2. pri starih Grkih ugleden govornik, ki vpliva na ljudstvo in vodstvo države
  7.      demagogíja  -e ž () dajanje lažnih obljub, trditev za pridobivanje zaupanja ljudi in s tem politične moči: boriti se proti demagogiji; fašistična, nacionalistična, strankarska demagogija / zlagana demagogija diktature
  8.      demagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demagoge ali demagogijo: demagoška agitacija; demagoško besedičenje; demagoška gesla / demagoški izpadi hujskaški, podpihovalski demagóško prisl.: govorniki so se hoteli demagoško prikupiti delavcem
  9.      démanten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamanten: demantna krona / demantni lesk / demantni sveder
  10.      demánti  -ja m () razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti
  11.      demantíranje  -a s () glagolnik od demantirati: demantiranje poročila
  12.      demantírati  -am dov. in nedov. () razglasiti vest ali trditev za neresnično, navadno v tisku; zanikati, preklicati: veleposlaništvo je demantiralo vesti o incidentu; vlada je te novice takoj demantirala / demantirati prazne govorice // zavrniti, ovreči: pisec članka demantira samega sebe / praksa je demantirala napačne teorije; življenje tako miselnost vsak dan demantira demantíran -a -o: demantirane izjave
  13.      demarkacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na demarkacijo: demarkacijska znamenja / demarkacijska črta, linija začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja
  14.      demárša  -e ž () polit. diplomatski ukrep, nastop pri vladi tuje države, navadno kot protest: napraviti demaršo pri zunanjem ministrstvu; diplomatska demarša / izročiti demaršo
  15.      demaskíranje  -a s () glagolnik od demaskirati: demaskiranje položaja / demaskiranje maškar
  16.      demaskírati  -am dov. in nedov. () sneti masko z obraza: demaskirati plesalko na pustni zabavi; opolnoči se maškare demaskirajo / igralka se je pazljivo demaskirala odstranila si je ličilo z obraza; pren. demaskirati poskuse reakcionarjev ♦ voj. po raznih znakih ugotoviti, kje so sovražnikovi bojni položaji
  17.      dematerializácija  -e ž (á) glagolnik od dematerializirati: težnja po dematerializaciji telesnosti / ekspresionistična dematerializacija jezika
  18.      deménca  -e ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: senilna demenca
  19.      deménten  -tna -o prid. (ẹ̑) med. pri katerem se kaže oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti: dementen bolnik
  20.      demilitarizácija  -e ž (á) odstranitev vojaštva in vojaških naprav s kakega ozemlja: predlog za demilitarizacijo nekaterih otokov
  21.      demilitarizírati  -am dov. in nedov. () odstraniti vojaštvo in vojaške naprave s kakega ozemlja: demilitarizirati obmejni pas demilitarizíran -a -o: demilitarizirana cona; svobodno demilitarizirano mesto
  22.      demimóndka  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane; pariške demimondke
  23.      demimóndski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demimondke: demimondsko življenje; sam.: nič demimondskega ni bilo na njej
  24.      déminutiv  -a m (ẹ̑) lingv. manjšalnica, pomanjševalnica: ljubkovalni deminutiv / rada govori v deminutivih
  25.      demistificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. odpraviti, odstraniti mističnost s česa: demistificirati vrednote malomeščanske morale

   13.614 13.639 13.664 13.689 13.714 13.739 13.764 13.789 13.814 13.839  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA