Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (13.451-13.475) 
- debelíka -e ž (í) med. odebeljena plast vezivnega tkiva: poprsnična debelika ♪
- debelína -e ž (í) 1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini // razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino // velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline 2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna 3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk) ♪
- debelínka -e ž (ȋ) žarg., les. debelinski skobeljnik: mizarski stroj s poravnalnikom in debelinko ♪
- debelínko -a m (ȋ) šalj. debel človek: prijazen debelinko / sinko debelinko / kot nagovor umakni se, debelinko ♪
- debelínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debelino: debelinski prirastek lesa; debelinska rast rast v debelino ♦ gozd. debelinski razred drevja; debelinsko šestilo šestilo za merjenje premera debel; les. debelinski skobeljnik stroj za skobljanje lesa na zaželeno debelino ♪
- debeljênje -a s (é) glagolnik od debeliti se: debeljenje drevja / poskusili so ga zdraviti z debeljenjem ♪
- dêbeln -a -o [bǝl] prid. (ē) nanašajoč se na deblo 1: debelni premer; debelna gniloba / debelna rogovila v dva ali več krakov razraslo drevo ♪
- debeloglàv in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
- debeloglávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
- debelokljún -a m (ȗ) ekspr. ptič z debelim kljunom: klepetavi, pisani debelokljuni ♪
- debelokljún -a -o prid. (ȗ ū) ki ima debel kljun: debelokljuni ščinkavci ♪
- debelokóžec -žca m (ọ̑) žival z debelo kožo, navadno slon: v cirkusu so nastopili dresirani debelokožci // ekspr. kdor neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: to je prizadelo celo najbolj zakrknjene debelokožce ♪
- debelokóžen -žna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima debelo kožo: debelokožna žival // ekspr. ki neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja ali je sam žaljivo nevljuden: ta debelokožni surovež ♪
- debelolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima debele liste: debelolistne palme ♦ bot. debelolistna homulica dlakava rastlina z modrikasto zelenimi listi in belimi cveti, Sedum dasyphyllum ♪
- debelóst -i ž (ọ̑) 1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost 2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske ♪
- debelósten -tna -o (ọ̑) pridevnik od debelost: debelostna stopnja ♪
- debeloústen -tna -o prid. (ȗ) ki ima debele ustnice: debeloustni črnci ♪
- debelozŕnat -a -o prid. (ȓ) ki ima debela zrna: debelozrnat pesek, smodnik / debelozrnata koruza ♪
- debelúhast -a -o prid. (ū) ekspr. debel, debelušen: debeluhast župan; mož je debeluhast in zelo rdeč v obraz / bil je nizke, debeluhaste postave ♪
- debelúhinja -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: debeluhinja pri blagajni je hitro dajala listke ♪
- debelúša -e ž (ú) ekspr. debela ženska: gostilničarka je bila zgovorna debeluša pri štiridesetih letih ♪
- debèr -brí in déber -bri [nenaglašeno dǝb] ž (ǝ̏ ȋ; ẹ̄) ozka dolina s strmimi pobočji: potok teče po globoko zarezani debri; globoka, tesna deber ♪
- débet -a m (ẹ̑) fin. leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve, v breme ♪
- débeten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na debet: debetni saldo; debetna postavka ♪
- debirokratizácija -e ž (á) odpravljanje birokratizma: debirokratizacija državnih organov; debirokratizacija uprave; proces debirokratizacije ♪
13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 
