Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (13.414-13.438)


  1.      dauphin  tudi dofen -a [dofên] m (ȇ) v Franciji, nekdaj prestolonaslednik: omožila se je s francoskim dauphinom ♪
  2.      dávčen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na davek: davčni sistem; davčna obveznost, olajšava; davčna politika / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad ∙ publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov ♪
  3.      dávčnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na davčno pravo: davčnopravni predpisi ♪
  4.      dávek  -vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od prometa; davek na dohodek, na promet; odmera, znižanje davka; biti prost davka; imeti sto tisoč dinarjev davka ♦ jur. direktni ali neposredni davek od dohodkov in premoženja; indirektni ali posredni davek ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga 2. ekspr. kar kdo stori, dá kot svoj delež za izpolnitev obveznosti: naši narodi so plačali svoj davek v krvi; pesnikov davek literarni modi / dolgo so plačevali davek zaostalosti trpeli posledice zaostalosti ● Turki so pobirali krvni davek jemali s seboj dečke iz osvojenih dežel; publ. krvni davek izgubljena življenja, navadno v vojni, v prometnih nesrečah ♪
  5.      dáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): davni časi; v davnih dneh; ekspr. to se je zgodilo pred davnimi davnimi leti 2. ki že dolgo obstaja: davni običaji; davni sen se je uresničil / ta dva sta že davna znanca; prim. davno ♪
  6.      dávi  prisl. (ȃ) raba peša danes zjutraj: odšel je davi, še pred soncem; od davi ga že ni doma ∙ star. krompir drevi in davi zmeraj ♪
  7.      dávica  -e ž (ȃ) nalezljiva bolezen žrela, sapnika, nosu, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: cepiti otroka proti davici; bacil davice ♦ med. davica na koži ♪
  8.      dávičen  -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na davico: davični bacil / davični bolnik ♪
  9.      davílen  -lna -o prid. (ȋ) ki davi: davilni krči ♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje ♪
  10.      dáviti  -im nedov., tudi davíla (á ā) s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi // moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi ● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila dáviti se 1. težko požirati, kar je obtičalo v grlu: pes se davi s kostjo / ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira ∙ ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede 2. imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju: davil se je, a ni mogel bruhati; kar davil se je od smeha davèč -éča -e: daveč občutek tesnobe; na grlu je čutil daveče prste dávljen -a -o: ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena ♪
  11.      dávka  -e ž (ȃ) star. doza, odmerek, vzemek (zdravila): povečati davko; davka kinina ♪
  12.      davkaríja  -e ž (ȋ) nekdaj davčni urad: v kraju so imeli sodnijo in davkarijo; uradnik z davkarije ♪
  13.      dávkarski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na davkarje ali davke: davkarski nadzornik / davkarski urad davčni ♪
  14.      dávkarstvo  -a s (ā) opravljanje davčnih poslov: davkarstvo takrat še ni bilo urejeno / bil je v službi pri davkarstvu na davkariji ♪
  15.      davkoplačeválski  -a -o [u̯s in ls] (ȃ) pridevnik od davkoplačevalec: davkoplačevalska obveznost ♪
  16.      dávljenje  -a s (á) glagolnik od daviti: na vratu so se videli sledovi davljenja / davljenje v grlu ♪
  17.      dávnaj  prisl. (á) star. zdavnaj, davno: mestnih vrat že davnaj ni več / od davnaj ga poznam oddavnaj ♪
  18.      dávno  prisl. (á) 1. pred dolgim časom, zdavnaj: na prepir sem že davno pozabil; oče je že davno umrl; davno minuli časi / v povedni rabi: davno je že, kar sem odšel od doma; nekoč, že davno je tega, sta bila srečna 2. zelo dolgo časa: to vem že davno ● ekspr. to še davno ni lepota! nikakor ni, sploh ni; prim. daven ♪
  19.      dávnodáven  -vna -o prid. (ā-á) knjiž., ekspr. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): pred davnodavnim časom; davnodavna preteklost ♪
  20.      dávščinski  -a -o (á) pridevnik od davščina: davščinski predpisi ♪
  21.      de...  predpona v sestavljenkah 1. za izražanje nasprotnosti tega a) kar je pomen osnovne besede: dehumanizacija, demilitarizacija; denacionalizirati b) kar pomeni beseda z drugačno predpono: defenziva, degresija 2. za izražanje odstranjevanja, smeri proč, stran: depilacija, deratizacija; degažirati ♪
  22.      deagrarizácija  -e ž (á) zmanjševanje vloge kmetijstva v doslej agrarnih krajih: proces deagrarizacije / deagrarizacija prebivalstva spreminjanje prebivalstva iz agrarnega v industrijsko ♪
  23.      debákel  -kla m (á) knjiž. polom, propad, poraz: vojni debakel / ta film je eden največjih režiserskih debaklov ♪
  24.      debaláns  -a m (ȃ) fin. primanjkljaj v trgovinski, plačilni bilanci ali v državnem proračunu: debalans v zunanji trgovini; prizadevanja za izravnavo plačilnega debalansa ♪
  25.      debáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na debato: debatni klub, krožek; prirediti debatni večer ♦ adm. debatni stenograf stenograf, ki piše s hitrostjo nad sto besed v minuti; lit. debatna igra igra, v kateri avtor s soočenjem različnih stališč razčiščuje kako vprašanje ♪

   13.289 13.314 13.339 13.364 13.389 13.414 13.439 13.464 13.489 13.514  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA