Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (13.376-13.400)



  1.      dándanášnji  prisl. (-á) knjiž. danes, dandanes: dandanašnji ni več tako; dandanašnji je težko z otroki; tako se godi še dandanašnji; bajta stoji tam še dandanašnji
  2.      dándanášnjik  -a m (-á) knjiž., ekspr. današnjik: Ali smo skromni mi dandanašnjiki! Z enim edinim prizoriščem smo zadovoljni (O. Župančič)
  3.      dándánes  [nǝs] prisl. (-á) ekspr. v sedanjem času, zdaj: dandanes tako delo ni plačano; še dandanes srečaš podobne ljudi
  4.      dánec  -nca m () v zvezi veliki danec velik delovni ali hišni pes vitke postave s krepkim oprsjem in zelo kratko dlako; doga: posestvo straži veliki danec
  5.      dánek  -nka m () knjiž., ekspr. manjšalnica od dan: beli danek
  6.      dánes  [nǝs] prisl. (á) 1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl 2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo ● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
  7.      dánost  -i ž (á) knjiž. kar je dano neodvisno od človekove volje: telesne in duševne danosti pri človeku; razčlenjati življenjske danosti, ki so določile umetnikovo podobo; zemljepisne danosti dežele / upoštevati objektivne danosti v določenem trenutku // značilnost tega: zagovarjati danost lastništva; vdati se v danost eksistence
  8.      dánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Dance ali Dansko: danski jezik / dansko kmetijstvo / ekspr. danski kraljevič Hamletiron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti
  9.      dár  -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí () 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren) 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornikstar. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti
  10.      dárček  -čka m () manjšalnica od dar: darček za spomin
  11.      daréjek  -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov
  12.      dárek  -rka m () knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc)
  13.      darílce  -a s () manjšalnica od darilo: razveselila se je darilca
  14.      darílen  -lna -o prid. () s katerim se kaj podari: darilna listina, pogodba / darilni paket za darilo / darilna žival daritvena
  15.      darítev  -tve ž () 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva
  16.      darítven  -a -o prid. () nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilnaknjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
  17.      dárker  -ja m () pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev
  18.      daroválec  -lca [c] m () kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki
  19.      darovánje  -a s () glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja
  20.      darovánjski  -a -o () rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev
  21.      darováti  -újem dov. in nedov.) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman
  22.      daróven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko darilen: darovni akt
  23.      darovít  -a -o prid. () star. nadarjen, talentiran: darovit pisatelj, umetnik
  24.      darovítost  -i ž () star. nadarjenost, talent: glasbena, pesniška darovitost; darovitost za tehniko
  25.      dárvinovec  -vca m () redko darvinist

   13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA