Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (13.276-13.300)



  1.      čútje 1 -a s (ú) redko bedenje: čutje pri bolniku
  2.      čútje 2 -a s () zastar. čustvo, občutek: odkrila mu je svoja čutja; domoljubno čutje; ne more se znebiti zoprnega čutja, da ni dobrodošel
  3.      čutljívost  -i ž (í) zastar. občutljivost: čutljivost organizma / njena čutljivost in nežnost
  4.      čútnost  -i ž (ū) 1. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju: v njej je začutil odkrito čutnost; močna, rafinirana, surova čutnost / v pesmi ni sledu o kaki čutnosti / čutnost ustnic 2. sposobnost čutnega zaznavanja: njegova čutnost je s tem prizadeta
  5.      čuváj  -a m () 1. kdor poklicno kaj čuva: podjetje bo zaposlilo dva nočna čuvaja; gozdni, lovski, poljski čuvaj; čuvaj parka / na obzidju so stražili budni čuvaji stražarjižel. progovni čuvaj uslužbenec, ki na določenem odseku pregleduje progo, zapira in odpira zapornice // zastar. čuvar: čuvaj reda, morale 2. pes, ki čuva stanovanjsko poslopje: na dvorišču jih je oblajal čuvaj; kupiti psa čuvaja
  6.      čuvájski  -a -o () pridevnik od čuvaj: čuvajska služba
  7.      čúvanje  -a s (ū) glagolnik od čuvati: čuvanje javnega reda
  8.      čuvár  -ja m (á) kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: razjezili so čuvarje morale in pravovernosti; lastil si je vlogo čuvarja javnega reda / ta organizacija je čuvar pridobitev revolucije ♦ film. čuvar kamere kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje kamere med snemanjem
  9.      čuvaríca  -e ž (í) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarica ognja v templju / babica je bila čuvarica družinskega ugleda / pri mrliču je ostala samo stara čuvarica
  10.      čuvárka  -e ž (á) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarka ognja v templju / vneta čuvarka tradicije / nanj je pazila kot budna čuvarka
  11.      čúvati  -am nedov. (ū) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes čuva hišo; čuvati gozd pred požarom; čuva jo ko punčico svojega očesa // imeti v oskrbi, varstvu: pastir čuva čredo; čuvati avtomobile na parkirnem prostoru; čuvati sosedovega otroka 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: čuvati obleko / čuvati javni red, samostojnost 3. zastar. posvečati čemu vso skrb; bedeti: kapitan čuva nad usodo ladje čúvati se paziti se, izogibati se: čuvati se psa / čuvati se prenagljenosti čúvan -a -o: skrbno čuvana skrivnost
  12.      čvéka  tudi čvêka -e ž (ẹ̑; ē) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: ti si stara čveka, nikoli ne boš drugačen / je čveka, vse pove // nav. mn. izmišljotina, čenča: kdo je raznesel te čveke?
  13.      čvekánje  -a s () glagolnik od čvekati: sit sem tvojega čvekanja; dosti časa so zapravili z nepotrebnim čvekanjem / čvekanja o poroki ni bilo ne konca ne kraja
  14.      čvekaríja  -e ž () nav. mn., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne meni se za te čvekarije; vsako čvekarijo verjame / glava mu je polna raznih čvekarij
  15.      čvekáti  -ám nedov.) 1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati // govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi 2. redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato
  16.      čvrčánje  -a s () glagolnik od čvrčati: zbudilo ga je čvrčanje ptic
  17.      čvrčáti  -ím nedov. (á í) redko cvrčati: lastovke, murni čvrčijo / polena čvrčijo v peči
  18.      čvrčkáti  -ám in čvŕčkati -am nedov.; ) redko ščebetati, čebljati: jata škorcev čvrčka nad travnikom
  19.      čvrléti  -ím nedov. (ẹ́ í) nar. ščebetati, čebljati: Cela vrsta ptičev se je že vrnila in na poganjajočih vejah so neutrudno čvrleli škorci (J. Dular)
  20.      čvrljáti  -ám nedov.) redko čebljati, čebrnjati: smukala se je okrog babice in neprestano čvrljala / rada čvrlja z materjo / po drevju čvrljajo sinice
  21.      čvŕst  -a -o stil.prid., čvrstéjši ( ) 1. poln življenjskih sil: čvrst rod; čvrst vranec; starec je še čvrst; čvrst ko dren / bil je čvrste postave in rdečih lic; čvrsto zdravje // ki izraža moč, odločnost: čvrst glas; čvrst korak; čvrst udarec 2. ki se težko vdaja, upogiba: za podpornike je potreben čvrst les / čvrste prsi 3. ki se težko raztrga, loči; trden, močen: čvrst papir; čvrst vozel / ima zelo čvrsto spanje; pren. čvrsto prijateljstvo ◊ ekon. čvrsta valuta trdna, konvertibilna valuta čvŕsto stil. čvrstó prisl.: čvrsto se držati življenjskih načel; čvrsto korakati; oblast mora biti čvrsto povezana z ljudstvom; čvrsto zavezana vreča
  22.      čvrstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko utrjevati se, krepiti se: nežni listi so polagoma čvrsteli
  23.      čvŕstost  -i ž () lastnost, značilnost čvrstega: dolgo je ohranil mladeniško čvrstost / čvrstost niti / čvrstost prijateljske zveze
  24.      d  [dé in dǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, d déja tudi d-ja (ẹ̄; ǝ̏) peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d d neskl. pril. peti po vrsti: odstavek d / 1. d razred ◊ gled. abonma reda D; med. vitamin D in D vitamin; muz. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice; D-dur durov tonovski način z dvema višajema; d-mol molov tonovski način z enim nižajem; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani
  25.        prisl. () knjiž. 1. izraža pritrjevanje, ant. ne: »Si pripravljen?« »Da.« / na trkanje se oglasi iz sobe: da! naprej!ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne 2. izraža podkrepitev trditve: da, tako je bilo; gledam te, da, pa te komaj spoznam; da, da, pa pojdimo; pomirila se je, da, celo smeje se že; grem zraven, to da, ne bom pa igral 3. izraža domislek: ah da, zdaj se spomnim 4. izraža obotavljanje, pomislek: da, kje sem že to zvedel? no, da, pa pridi jutri; sam.: odgovarja samo z da in ne; to je njegov odločni da

   13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA