Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (13.239-13.263) 
- čudovíšče -a s (í) knjiž. nenavadno, fantastično bitje ali stvar; čudo: zbirka voščenih figur in raznih čudovišč; ljudje so strmeli v čudovišče iz lesa in železa / ekspr. ta človek je bil pravo čudovišče ♪
- čudovít -a -o prid., čudovítejši (ȋ) 1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit; pogled na naše mesto je čudovit; zvezde so žarele s čudovitim ognjem; deklica ima čudovite lase; čudovita svetloba; dekle je čudovito; to je naravnost čudovito // ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red; delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica čudovíto prisl.: ledeniki so se čudovito blesketali v soncu; ima čudovito dober spomin ♪
- čudovítost -i ž (ȋ) lastnost čudovitega: lepota in čudovitost sveta / pritegnila jo je čudovitost njegovih dogodivščin / omara, polna orientalskih čudovitosti čudovitih predmetov ♪
- čúfati -am tudi čufáti -ám nedov. (ȗ; á ȃ) kljuvati: Ona .. zveže solato z vrvico in priveže vrvico k vratcem štedilnika, zato da jo kokoš lahko čufa (B. Pahor) ♪
- čúga -e ž (ū) bot., navadno v zvezi kanadska čuga parkovno iglasto drevo s kratkimi, ploščatimi iglicami in majhnimi storži, Tsuga canadensis ♪
- čúha -e ž (ȗ) nar. dolenjsko, ekspr. krava, navadno velika in debela: nikar ne draži čuhe / pri klicanju čuha, na, na ♪
- čúhati -am nedov. (ū) nar. oglašati se z zamolklim, nizkim glasom: Šopiril je [ruševec] krivce v repu, je čuhal in grulil (J. Jalen) ♪
- čujèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 1. ki ne spi: čuječi potniki 2. pazljiv, skrben: biti moramo pripravljeni in čuječi; prim. čuti2 ♪
- čujéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. čuječ, buden: čuječni in speči otroci // pazljiv, skrben: biti moramo čuječni ♪
- čujéčnost -i ž (ẹ́) 1. pazljivost, skrbnost, opreznost: potrebna je večja čuječnost pred sovražno dejavnostjo; ukaniti čuječnost straže; napeta, neprestana čuječnost 2. čuječe stanje: utrujen od dolge čuječnosti ♪
- čújen -jna -o prid. (ū) star. čuječ: čujni psi so odpodili volka // v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume ♪
- čúk -a m (ū) 1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno 2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje 3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov ♪
- čúkast -a -o prid. (ū) ekspr. neprijazen, mrk: kje si staknil tega čukastega človeka; čuk čukasti / čukast pogled čúkasto prisl.: ne glej tako čukasto ♪
- čúkec -kca m (ȗ) 1. manjšalnica od čuk: čukec je zletel iz dupla 2. ljubk. otrok: daj že čukca spat / kot nagovor ti moj mali čukec ♪
- čúkla -e ž (ȗ) alp. zelo razčlenjena, rogljata skalna gmota: kjer je trša kamnina, nastajajo čukle; čukla na grebenu ♪
- čuméti -ím nedov. (ẹ́ í) čemeti: naslonil se je na palico in čumel; ptica čumi v kletki / dolgo je čumela predse / stari ljudje navadno ne spijo, samo čumijo ♪
- čúmnata -e ž (ū) 1. nar. manjši stanovanjski prostor, zlasti v gorenjski kmečki hiši: spala je v temačni čumnati 2. ekspr. manjša, preprosta soba: atelje je imel v podstrešni čumnati ♪
- čúrimúri -ja m (ȗ-ȗ) ljubk. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: izbezal je čurimurija iz luknjice / pri klicanju čurimuri, pridi ven ♪
- čúrimúri medm. (ȗ-ȗ) posnema glas murna, črička: murni pojejo čurimuri ♪
- čústvece in čústevce -a [vǝc; tǝv] s (ȗ) ekspr. manjšalnica od čustvo: zamaknjeno poveličevanje svojih čustev in čustvec ♪
- čústven -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja 2. ki ga hitro obvladajo čustva: zelo ga je pretreslo, čeprav ni bil čustven človek; vesela, zelo čustvena ženska 3. ki vsebuje, izraža čustva: pel je neko staro čustveno pesem; čustvena recitacija ♦ lit. čustvena lirika čústveno prisl.: govoril je razvneto in čustveno; čustveno neuravnovešen, razgiban človek; čustveno obarvan opis ♪
- čústvenost -i ž (ȗ) lastnost (zelo) čustvenega človeka: čustvenost romantikov / govoril je brez čustvenosti, mirno in preudarno // redko čustveno življenje, doživljanje; čustvovanje: vojna je močno spremenila čustvenost modernega človeka ♪
- čústvo -a s (ȗ) navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva; gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva; obhajala so ga mešana čustva; pesem ga je navdala s plemenitim čustvom; verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživeto ∙ ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen ♪
- čustvovánje -a s (ȃ) 1. čustveno življenje, doživljanje: v njegovem zadnjem delu je prikazano čustvovanje in mišljenje mladostnika; narodno, socialno čustvovanje; slabe družinske razmere povzročijo motnje v otrokovem čustvovanju 2. glagolnik od čustvovati: poslušal je cigansko muziko in se predajal čustvovanju ♪
- čustvováti -újem nedov. (á ȗ) doživljati čustva, čustveno vznemirjenost: vsakdo misli in čustvuje po svoje; zdelo se je, kot da tudi narava čustvuje z njim // preh., knjiž. podoživljati kaj s čustvom: dejal je, da sveta ne moremo razumeti, ampak da ga lahko samo čustvujemo / so stvari, je čustvoval pri sebi, ki jih ni mogoče pozabiti čustvujóč -a -e: ti si razumski, jaz pa predvsem čustvujoč človek ♪
13.114 13.139 13.164 13.189 13.214 13.239 13.264 13.289 13.314 13.339