Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (12.851-12.875)


  1.      čépica  -e ž (ẹ̄) pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: nositi, sneti čepico; nočna čepica; operacijska, slaščičarska, športna, vojaška čepica; norčevska čepica s kraguljčki; čepica s ščitkom / baskovska čepica ◊ bot. koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča ♪
  2.      čépičar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec čepic: delavnica in trgovina znanega čepičarja ♪
  3.      čepínec  -nca m (ȋ) redko lesen zamašek, navadno za sode; čep: izbiti sodu čepinec // obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj; čepnik ♪
  4.      čepíti  čépim in čépiti -im nedov. (ȋ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. mašiti s čepi: čepiti sode / čepiti steklenice 2. les. sestavljati, povezovati lesene dele s čepi: tesarji čepijo tramovje ♪
  5.      čépljec  -a [jǝc] m (ẹ̑) bot., navadno v zvezi beli čepljec visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih; zlati koren ♪
  6.      čêpoven  -vna -o prid. (é) elektr. nanašajoč se na čep čêpa 2: čepovni upornik; čepovno pretikalo pretikalo, ki se preklaplja s čepi ♪
  7.      čepràv  vez. (ȁ) v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: večerja nama ni teknila, čeprav je bila izvrstna; avto bom prodal, čeprav v izgubo // za omejevanje: izdajo spremljajo tehtne, čeprav skope urednikove opombe; ponosni smo na ta svoj, čeprav skromni prispevek // za izvzemanje: priden je, čeprav ne posebno nadarjen ● ekspr. pa čeprav te nikoli več ne vidim vseeno mi je, če te še kdaj vidim ali ne ♪
  8.      čepún  -a m (ȗ) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: vtakniti oslo v čepun ♪
  9.      čepúr  -ja m (ú) nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik: Nato je pokril koso s travo, odpasal čepur in ga zaril v zemljo (A. Novačan) ♪
  10.      čér  -í ž (ẹ̑) nav. mn. večja, ostra skala: težko se je bilo izogibati nevarnim čerem in pečinam; ladja nasede na čeri; ostanki snega med čermi; koralne, morske čeri; izprane, ostre čeri; samotna čer na pobočju; pren. s prijaznimi besedami se je v pogovoru izogibal nevarnim čerem ♪
  11.      čerávno  vez. (á) star. čeprav: čeravno je pogodba podpisana, ni veljavna ♪
  12.      čerén  -a -o prid. (ẹ̑) redko ki ima veliko čeri: čereni obalni pas ♪
  13.      čérfa  -e ž (ẹ̑) nar. lončena skleda za mleko: Izpraznili smo čerfo kislega mleka (I. Tavčar) ♪
  14.      čèrh  čêrha m (ȅ é) nar. (koruzni) storž: Frčejeva Reza jih [prašiče] je vabila s sabo s čerhom turščice (J. Jalen) ♪
  15.      červónec  -nca m (ọ̑) starejši sovjetski bankovec za deset rubljev: plačati s červonci ♦ num. ruski zlatnik, kovan v 18. in 19. stoletju ♪
  16.      česálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za česanje: česalni glavniki; česalni salon frizerski salon za ženske / česalni stroj ♪
  17.      česálo  -a s (á) 1. vet. glavnik za česanje grive in repa: snažiti živino s česalom; česalo za konje 2. obrt. glavniku podobna priprava za česanje dolgovlaknatega prediva ♪
  18.      česánje  -a s (ȃ) glagolnik od česati: česanje in krtačenje las / česanje prediva ♪
  19.      česáti  čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove // (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič) 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo ♪
  20.      čêsen  -sna m (é) začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli: puliti česen; dišati po česnu; začiniti ribe z zdrobljenim česnom; glavica, strok česna; star. kot česen beli zobje ♦ bot. divji česen gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen; čemaž ♪
  21.      česljáti  -ám nedov. (á ȃ) česati v kratkih potegljajih: česljati si bradico; pren. veter mehko česlja strnišče ♪
  22.      česnánje  -a s (ȃ) glagolnik od česnati: to je vse samo prazno česnanje / dovolj mi je že česnanja o tem ♪
  23.      česnáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo ♪
  24.      čêsnov  -a -o (é) pridevnik od česen: česnov strok; česnova glavica ♪
  25.      čêsnovka  -e ž (é) bot. 1. visoka rastlina senčnatih krajev, ki diši kot česen, Alliaria officinalis: česnovka spada v družino križnic 2. užitna goba z rjavkastim klobukom in mesom, ki diši kot česen, Marasmius scorodonius ♪

   12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876 12.901 12.926 12.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA