Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.251-1.275)

1251.      dolgočásnica  -e [u̯g] ž (ȃ) ekspr. dolgočasna ženska: oh, ta dolgočasnica! ♪
1252.      dolgodnévnica  -e [u̯g] ž (ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za rast ali cvetenje nad dvanajst ur dnevne svetlobe ♪
1253.      dolgohláčnik  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor nosi dolge hlače: suhopet dolgohlačnik ♪
1254.      dolgometrážnik  -a [u̯g] m (ȃ) publ. dolgometražni film: kratki filmi so bili prikazani v odmorih med dolgometražniki ♪
1255.      dolgopŕstnica  -e [u̯g] ž (ȓ) evfem. tatica, kradljivka: prijeli so premeteno dolgoprstnico ♪
1256.      dolgosrájčnik  -a [u̯g] m (ȃ) ekspr. kdor nosi dolgo srajco, navadno otrok: mali dolgosrajčniki ♪
1257.      dolínica  -e ž (í) manjšalnica od dolina: rodovitna dolinica ♪
1258.      določílnica  -e ž (ȋ) lingv. določilna beseda ♪
1259.      dolžníca  -e [u̯ž] ž (í) ženska oblika od dolžnik: dolžnice bomo morali pismeno opominjati za naročnino / hvaležna sem vam in bom vedno vaša dolžnica ♪
1260.      dolžník  -a [u̯ž] m (í) kdor ima dolg, navadno denarni: terjati dolžnike; upniki in dolžniki; knjiga dolžnikov / za to dobroto ostanem tvoj dolžnik; čutil se je dolžnika pred dekletom ♦ jur. glavni dolžnik za katerega se druga oseba zaveže, da bo izpolnila njegovo obveznost, če je ne bo sam; hipotečni dolžnik čigar nepremičnina je upniku zastavljena za njegovo terjatev ♪
1261.      dolžníški  -a -o [u̯ž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dolžnike: vpisati v dolžniško knjigo; izpolniti dolžniško obveznost ♦ jur. dolžniško razmerje obveznostno razmerje dolžnika do upnika ♪
1262.      domakníti  in domákniti -em dov. (ȋ á) star. dodati, primakniti: oče je k doti še nekaj domaknil ♪
1263.      domenítev  -tve ž (ȋ) redko dogovor: zvedel je za domenitev med njima ♪
1264.      domeníti se  in doméniti se -im se dov. (ȋ ẹ́) dogovoriti se: domeniti se za sestanek; s starši smo se že domenili doménjen -a -o: diskutanti so bili domenjeni med seboj; za sestanek je že vse domenjeno; ekspr. torej domenjeno, dobiva se pri tebi / domenjeni znaki znaki, ki se uporabljajo po dogovoru ♪
1265.      domínij  -a m (í) politična in gospodarska oblast, gospostvo: evropske države izgubljajo svoj dominij v Afriki ♦ zgod. osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota; zemljiško gospostvo ♪
1266.      dominikálen  -lna -o prid. (ȃ) zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca: dominikalno posestvo / dominikalna zemlja zemlja, za katere obdelovanje skrbi fevdalec sam ♪
1267.      dominikánec  -nca m (ȃ) član reda sv. Dominika: pridigarski redovi minoritov in dominikancev ♪
1268.      dominikánka  -e ž (ȃ) redovnica reda sv. Dominika: samostan dominikank ♪
1269.      dominikánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na dominikance: dominikanski red, samostan ♪
1270.      dominión  -a m (ọ̑) samostojna država, nastala iz britanske kolonije in le rahlo povezana z matično državo: britanski dominioni; dati deželi položaj dominiona ♪
1271.      dominírati  -am nedov. (ȋ) 1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati: v industriji je dominiral tuj kapital; na tamkajšnji univerzi dominira študij prava; na sestanku sta dominirali dve temi / v takratnem političnem življenju je dominiralo nacionalno vprašanje // ekspr. zaradi popolnosti vzbujati občudovanje: v naslovni vlogi je dominiral gost iz Zagreba; dominirati v družbi 2. ekspr. stati, dvigati se nad čim: grad dominira nad mestom; nad hišami dominira kupola dominirajóč -a -e: dominirajoč položaj ♪
1272.      domovínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od domovina: opeva lepoto svoje domovinice ♪
1273.      domóvnica  -e ž (ọ̑) jur., do 1945 listina, s katero se komu potrdi domovinska pravica: izdati domovnico ♪
1274.      donébnik  -a m (ẹ̑) knjiž. nebotičnik: mesto s številnimi donebniki; stanoval je v dvajsetem nadstropju donebnika ♪
1275.      donosnína  -e ž (ȋ) fin. davek od donosa: donosnina od obrti, kmetijstva ♪

   1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351