Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (12.464-12.488) 
- cíngelj -glja m (í) ekspr. kar visi, binglja: ledeni cinglji ♪
- cíngeljc -a [gǝl] m (ȋ) ekspr. kar visi, binglja: konjem so od grive viseli ledeni cingeljci ♪
- cingljánje -a s (ȃ) glagolnik od cingljati: slišati cingljanje zvončkov; tanko cingljanje; cingljanje kristalnih čaš / njegovi verzi so prazno cingljanje ♪
- cingljávček -čka m (ȃ) ekspr. kozarec, ki pri trkanju cinglja, zveni ♪
- cíngole -gol ž mn. (ȋ) nar. cimbal: Ob nedeljah zjutraj so se navadno zbrali pri Hozjanovih, navijali strune na cingole, dremali pri peči in robantili, če katerega ni bilo točno (M. Kranjec) ♪
- cíngulum -la in -a m (ȋ) rel. pas za prepasovanje duhovniške ali redovniške obleke: prepasati se s cingulom ◊ med. obveza za prsni koš ♪
- cínjenje -a s (ȋ) glagolnik od ciniti: cinjenje pločevine ♪
- cínkanje -a s (ȋ) glagolnik od cinkati ♪
- cinkografíja -e ž (ȋ) 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše; kemigrafija 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj cinkografije // odtis v tej tehniki ♪
- cínkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova rudnina; tisk. cinkova plošča plošča za ofsetni tisk ♪
- cinobarít -a m (ȋ) knjiž. rudnina živosrebrov sulfid; cinabarit ♪
- cinóber -bra m (ọ́) 1. min. rudnina živosrebrov sulfid: iz cinobra pridobivajo živo srebro; rudnik cinobra v Idriji 2. opekasto rdeča barva: na sliki prevladuje cinober in ultramarin ♪
- cinquecénto -a [činkveče-] m (ẹ̑) knjiž., redko (italijanska) renesansa, 16. stoletje: umetniki cinquecenta ♪
- cinzáno tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m (ȃ) gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano ♪
- cípela -e ž (ȋ) nav. mn., zastar. čevlji, navadno nizki: hoditi v lepih, rumenih cipelah ♪
- cípelica -e ž (ȋ) manjšalnica od cipela: gospa v novih lakastih cipelicah ♪
- cípelj -plja m (ȋ) zool. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnimi podolžnimi progami na bokih, Mugil: lov na ciplje ♪
- cípica -e ž (í) manjšalnica od cipa1: ne misli, da sem kaka cipica; mladoletna vojaška cipica; obnaša se kakor cipica ♪
- cípkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cip: sinice cipkajo po drevju cipkajóč -a -e: škrjanček se oglaša s cipkajočim glasom ♪
- ciprésa -e ž (ẹ̑) sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike: cipresa ob grobu; gaj cipres in pinij ♦ vrtn. neprava cipresa cipresi podobno drevo, po izvoru iz Severne Amerike in vzhodne Azije, Chamaecyparis Lawsoniana ♪
- ciprésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cipreso: cipresna vejica / cipresni gaj / močen cipresni duh ♪
- cíprje -a s (ȋ) bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje ♪
- cíprski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino ♦ zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria ♪
- círca in círka [cirka] prisl. (ȋ) približno, okoli: znižati stroške za circa [ca.] 20 % ♪
- círculus vitiósus círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
12.339 12.364 12.389 12.414 12.439 12.464 12.489 12.514 12.539 12.564