Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (12.389-12.413)


  1.      cícibanski  -a -o (ȋ) pridevnik od ciciban: cicibanski krožek ♪
  2.      cicifúj  medm. (ȗ) posnema petje sinice: cicifuj, cicifuj, poje z drevesa; sam.: danes se nisem umil še, fej, fuj, danes sem res Cicifuj! (O. Župančič) umazanček, pacek ♪
  3.      cicirí  medm. (ȋ) posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí ♪
  4.      ciciríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo ♪
  5.      cícka  -e ž (ȋ) žarg. ozkotirni rudniški voziček za prevažanje jamskega lesa ♪
  6.      cíf  -a m (ȋ) zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik) ♪
  7.      cíf  prisl. (ȋ) ekon., kratica stroški prevoza, natovarjanja in zavarovanja blaga so všteti v ceni: prodati blago cif / cena žitu je bila cif Reka; neskl. pril.: cif cena ♪
  8.      cífra  -e ž (ȋ) 1. pog., ekspr. številka ali število: še ponoči mi ne gredo te cifre iz glave ♦ mat. posamezen znak v številki 2. žarg., pri žrebanju s kovancem obrnitev kovanca s številko navzgor: če bo cifra, greva v kino, če bo mož, bova pa študirala / kadarkoli so vrgli, mu je padla cifra ♪
  9.      cífrast  -a -o prid. (ȋ) star. okrašen, olepšan: cifrasti robci / imela je zelo cifrasto ime nenaravno, izumetničeno cífrasto prisl.: cifrasto govoriti ♪
  10.      cigàn  -ána m (ȁ á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski ♪
  11.      cigánjenje  -a s (á) glagolnik od ciganiti: želi si pohajanja in ciganjenja po širokem svetu ♪
  12.      cigánka  -e ž (ȃ) pripadnica iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: ciganka prosi po hišah; črna je kot ciganka // slabš. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: vedno tiči pri tisti ciganki / kot psovka kod si se tako dolgo potepala, ciganka ♪
  13.      cigánski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na cigane: ciganski jezik; ciganski otrok; ciganski tabor; ciganska godba / na občini so reševali cigansko vprašanje / ekspr. ima ciganske oči črne, žive 2. ekspr. nestalen, nemiren: fant je ciganske narave ◊ gastr. ciganski golaž golaž iz dveh vrst mesa, slanine, krompirja in paprike cigánsko prisl.: (po) cigansko živeti ♪
  14.      cigánščina  -e ž (ȃ) 1. ciganski jezik: razumeti ciganščino 2. redko ciganija ♪
  15.      cigára  -e ž (ȃ) tobačni izdelek, zvit iz kosov tobačnih listov: kaditi cigare; prižgati, vleči, žvečiti cigaro / havanska cigara ♪
  16.      cigáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cigaro: cigarni dim / odpreti cigarno dozo ♪
  17.      cigaréta  -e ž (ẹ̑) tobačni izdelek iz razrezanega tobaka, zavitega v papirček: cigareta gori, ugasne; kaditi, prižgati, vleči, zviti cigareto; lahke, močne cigarete; cigarete drava; cigarete s filtrom; škatlica cigaret; doza za cigarete / cigareta slabo vleče; odpovedati se cigaretam kajenju cigaret ♪
  18.      cigaréten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cigareto: cigaretni dim; cigaretni ogorki / cigaretni papir, tobak; srebrna cigaretna doza ♪
  19.      cigarétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cigareta: kadila je drobne cigaretke / ekspr. cigaretka bi se mi zdajle prav prilegla ♪
  20.      cigárica  -e ž (ȃ) manjšalnica od cigara: drobna, tanka cigarica / ekspr. privoščil si je cigarico ♪
  21.      cigárovec  -vca m (ȃ) vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: v parku rastejo tudi cigarovci ♪
  22.      cijáziti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. težko nositi: na hrbtu je imel vrečo, v kateri je cijazil krompir; naložil si ga je na ramo in ga cijazil po stopnicah // nositi, prenašati: kamor gre, cijazi s seboj tranzistor 2. počasi se premikati: tovorni vlak cijazi po polževo / ves dan smo se cijazili do morja počasi vozili cijáziti se slabš. klatiti se, vlačiti se: cijazi se s pijanci ♪
  23.      cík  -a m (ȋ) okus ali vonj po kislem, ki ga ima vino, če se kvari: vino ima cik / nevarnost za cik je v vročini večja ♪
  24.      cíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od cikati: vedel je, kam leti cikanje; hudobno cikanje in namigovanje / cikanje sadnega vina ♪
  25.      cíkast 2 -a -o prid. (ȋ) ki ima cik: cikasto vino / plesnivi in cikasti sodi ♪

   12.264 12.289 12.314 12.339 12.364 12.389 12.414 12.439 12.464 12.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA