Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (1.226-1.250)


  1.      dobrótnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska, ki izkazuje, deli komu dobrote: mati je otrokova največja dobrotnica 2. iron., redko vlačuga, prostitutka: Pozneje sem zvedel, da je ta njena hči tako zvana dobrotnica, h kateri prihajajo moški iz okolice (Prežihov) ♪
  2.      dobrótnik  -a m (ọ̑) kdor izkazuje, deli komu dobrote: on je naš največji dobrotnik; vse življenje mu je bil dobrotnik; slabo vrača svojemu nekdanjemu dobrotniku ♪
  3.      dobrótniški  -a -o (ọ̑) pridevnik od dobrotnik: dobrotniški nagibi ♪
  4.      docúrniti  -em dov. (ú ȗ) ekspr. priliti majhno količino tekočine: docurniti malo žganja v čaj ♪
  5.      dodekafoníja  -e ž (ȋ) muz. kompozicijska metoda, ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: polemika o dodekafoniji ♪
  6.      dodelílnik  -a m (ȋ) avt. priprava, ki daje vžigalno napetost posameznim svečkam bencinskega motorja po določenem vrstnem redu ♪
  7.      dodeloválnica  -e ž (ȃ) tovarniški obrat za opravljanje dokončnih del za lepši videz, boljšo kakovost: dodelovalnica usnja ♪
  8.      doglávnik  -a m (ȃ) zastar. prvi za poglavarjem, namestnik: poglavar in njegov doglavnik ♪
  9.      dogoníti  -gónim dov. (ȋ ọ́) redko končati pogon: psi so dogonili; dogoniti divjad ♪
  10.      dogovórnik  -a m (ọ̑) star. odposlanec, posrednik: v sovražnikov tabor je prišel kot dogovornik ♪
  11.      dohodnína  -e ž (ȋ) davek od dohodkov: plačevati, pobirati dohodnino; dohodnina od kmetijstva, podjetij; osnova za odmero dohodnine / obrazec za prijavo dohodnine ♪
  12.      dohodnínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dohodnino: znižati dohodninsko stopnjo / dohodninski davek ♪
  13.      dojílnica  -e [drugi pomen u̯n] ž (ȋ) 1. prostor v otroških ustanovah ali bolnicah, kamor prihajajo matere dojit: iz dojilnice je slišati jok dojenčkov 2. nar. prekmursko posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: polna dojilnica mleka ♪
  14.      dojílnik  -a [u̯n] m (ȋ) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: mati je s polnim dojilnikom stopila iz hleva ♪
  15.      dójnica  in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici; ta krava je dobra dojnica ♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja ♪
  16.      dojníca  -e ž (í) zastar. dojilja: najeli so zdravo dojnico; služila je za dojnico ♪
  17.      dojnína  -e ž (ȋ) v stari Jugoslaviji denarni prispevek ustanove za bolniško zavarovanje doječim materam ♪
  18.      dojníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dojníce ali dojenje: dojniška doba ♪
  19.      dojúžnik  -a m (ȗ) nar. zahodnodolenjsko (dopoldanska) malica: prinesla je koscem dojužnik ♪
  20.      dokolénica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., redko gamaša, golenica: obuti dokolenice; praporščak je udarjal s paličico po dokolenicah ♪
  21.      dokomólčnica  -e [u̯č] ž (ọ̑) med. obveza, ki sega do komolca: mavčna dokomolčnica ♪
  22.      dokomólčnik  -a [u̯č] m (ọ̑) nav. mn., redko iz blaga narejen, do komolca segajoč ščitnik za rokav; narokavnik: nataknil si je črne dokomolčnike ♪
  23.      dolbeníca  -e [u̯b] ž (í) redko dolbenka ♪
  24.      dolbínica  -e [u̯b] ž (í) manjšalnica od dolbina: dolbinice in razpoke v skali ♪
  25.      dolbník  -a [u̯b] m (í) teh. stroj za dolbenje ♪

   1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA