Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (12.176-12.200)
- carigrájski in cárigrajski -a -o (ȃ; ȃ) pridevnik od Carigrad: carigrajski patriarh ♪
- carína -e ž (ȋ) 1. davek na uvoženo ali izvoženo blago: plačati, zvišati carino; visoka carina; carine prosto blago / izvozna, uvozna carina ♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; zaščitna carina predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov 2. državni organ, ki opravlja carinske posle: pri carini je v službi // pog. carinarnica: pregled prtljage na carini; blago že dolgo leži na carini ♪
- carinárna -e ž (ȃ) redko carinarnica ♪
- carínjenje -a s (ȋ) glagolnik od cariniti: izvozno, uvozno carinjenje; carinjenje motornih vozil ♪
- carínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na carino: izdali so nove carinske predpise; carinske olajšave; carinska politika; carinska tarifa; carinsko blago / začel se je carinski pregled; carinska pošta; carinsko območje ♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; carinska deklaracija pismena izjava z navedbo uvoženega ali izvoženega blaga, zavezanega carini; carinska unija sporazum držav o ustanovitvi skupnega carinskega območja ♪
- carístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na carizem: caristični režim; caristično zatiranje // redko carski: caristična Rusija ♪
- carízem -zma m (ȋ) vladavina z neomejeno carjevo oblastjo: imperialistični ruski carizem / v času carizma; pod carizmom ♪
- carjevánje -a s (ȃ) glagolnik od carjevati: carjevanje Petra Velikega ♪
- cartánje -a s (ȃ) glagolnik od cartati: to cartanje je že preneumno ♪
- cártkan -a -o prid. (ȃ) pog., ljubk. mil, nežen: oženil se je z lepo, cartkano stvarco ♪
- cecé neskl. pril. (ẹ̑) navadno v zvezi muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni: pik muhe cece ♪
- cécek -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko ♪
- cedènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) jur. upnik, ki prenese svojo terjatev na drugo osebo, odstopnik (terjatve) ♪
- cedíkast -a -o (í) pridevnik od cedika: cedikasto drevo ♪
- cedílce -a s (ȋ) manjšalnica od cedilo: mrežasto cedilce; cedilce za čaj ♪
- cedílje -a s (ȋ) bot. travi podobna rastlina, ki raste po gozdovih ali travnikih; bekica ♪
- cedíti -ím nedov., cêdi in cédi; cejèn (ȋ í) 1. pretakati skozi cedilo; precejati: cediti mleko; pren. bleda svetloba se je cedila skozi zamazana okna 2. po malem izločati: polž cedi sline; smreke cedijo smolo; mokra drva se cedijo v peči; ekspr. smokve se kar cedijo od soka ● ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; redko naroči si vina in ga počasi cedi pije; ekspr. ti si dobil vse, mi pa lepo sline cedimo si zaman želimo; pog., ekspr. kako jo cedi za nami teče cedíti se zelo počasi in v majhnih količinah teči: dojenčku se cedijo sline po bradi; gnoj se cedi iz rane; kri se mu cedi po licu / ekspr. dež se cedi iz oblakov; brezoseb. od streh se je cedilo ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sline se mu cedijo po klobasi zelo si je želi; ekspr. vino se je kar cedilo od miz bilo ga je v
izobilju; ekspr. kar cedi se od prijaznosti je pretirano prijazen cedèč -éča -e: cedeča se smola ♪
- cédra -e ž (ẹ̑) vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom: šelestenje ceder ♦ bot. himalajska, libanonska cedra ♪
- cédrov -a -o (ẹ̄) pridevnik od cedra: cedrov les; cedrovo olje ♪
- cefír tudi zefír -ja m (ȋ) tekst. gosta, progasto tkana bombažna tkanina: pisan cefir za obleke; srajca iz cefirja ♪
- cefírka -e ž (ȋ) tekst. mehko sukana volnena preja za pletenine ♪
- cefránje -a [cef in cǝf] s (ȃ) glagolnik od cefrati: cefranje volne; pren. od tega kritika smo vajeni samo cefranja in trganja ♪
- cefráti -ám [cef in cǝf] nedov. (á ȃ) trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe ♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati ♪
- céh -a m (ẹ̑ ẹ̄) nekdaj stanovska organizacija obrtnikov iste stroke: sprejeli so ga v ceh; združevati se v cehe; čevljarski ceh // slabš. skupina ljudi istega poklica z enakimi interesi: filmski, novinarski ceh ♪
- céha 1 -e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja ∙ pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih ♪
12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276