Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (12.139-12.163)



  1.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamujemat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
  2.      cácek  -cka m () nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad - O. Župančič)
  3.      cádillac  -a [kadilak] m () velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu
  4.      cafúta  -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta
  5.      cágati  -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo
  6.      cágav  -a -o prid. (á) nižje pog. neodločen, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav cágavo prisl.: konj cagavo vleče voz leno, počasi
  7.      cágavec  -vca m (á) nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem
  8.      cágavost  -i ž (á) nižje pog. neodločnost, malodušnost: premagovati cagavost
  9.      cágelj  -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev
  10.      cájg  -a m () nižje pog. groba in trpežna bombažna tkanina; hlačevina: hlače iz cajga
  11.      cájgast  -a -o prid. () nižje pog. ki je iz cajga: cajgast suknjič; cajgaste hlače; tanko cajgasto krilo
  12.      cájna  -e ž () manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom: plesti cajne; cajna jagod
  13.      cáker  [kǝr] m neskl. (á) star., v prislovni rabi, v zvezi v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim: z njim ni dobro v caker hoditi
  14.      call girl  [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev
  15.      calvádos  in calvadós -a [ka-] m (; ọ̑) francoska žgana pijača iz jabolk: steklenica calvadosa
  16.      calypso  -a [kalíp-] m () družabni ples v dvodobnem taktu, po izvoru s Karibskih otokov: plesati calypso // skladba za ta ples: zaigrali so calypso
  17.      cámar  -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov)
  18.      cámera obscúra  cámere obscúre [kamera obskura] ž (-) fiz. zaprt prostor, v katerega prihajajo žarki skozi majhno odprtino in napravijo sliko na nasprotni steni: napraviti poskus s camero obscuro
  19.      cánder  -dra m (á) slabš., redko cunja: od srajce visijo pisani candri
  20.      cankarjánstvo  -a s () idejne in umetniške značilnosti Cankarjevega ustvarjanja: zmes romantike, naturalizma in cankarjanstva
  21.      cánkarjevec  -vca m (á) pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Cankarjeve brigade: cankarjevci so prebili obroč
  22.      Canóssa  in Kanósa -e [kanosa] ž (ọ̑) knjiž., v zvezi iti v Canosso priznati podrejenost, ponižati se: treba bo iti v Canosso
  23.      càp  medm. () posnema glas pri padcu ali počasni hoji: zdrsne in cap! pade vznak; cap, cap, cap so se slišale stopinje
  24.      cápa  -e ž (á) 1. nav. mn., slabš. raztrgana, ponošena obleka; cunja: krpati cape; oblečen je v umazane cape // ekspr. obleka sploh: kar naprej si kupuje cape; čisto nora je na pisane cape 2. slabš., redko kos izrabljenega blaga: s capo pokrit cekar; nerabne cape 3. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ti nisi mož, ti si capa
  25.      capáti  -ám nedov.) ekspr. počasi, okorno stopati: živina s težavo capa po blatni cesti / žena je peš capala za njim

   12.014 12.039 12.064 12.089 12.114 12.139 12.164 12.189 12.214 12.239  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA