Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (12.126-12.150)
- bútati -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
- bútelj -na tudi -tlja [tǝl] m (ú) slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni ♪
- butéljčen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na buteljko: buteljčni zamaški / buteljčno vino ♪
- butéljka -e ž (ẹ̑) steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko; buteljka rizlinga // vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk ♪
- butíca -e ž (í) 1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš ∙ pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči 2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico ♪
- butíčica -e ž (í) šalj. manjšalnica od butica: otrokova okrogla butičica ♪
- butíčka -e ž (í) šalj. manjšalnica od butica: skuštrane otroške butičke / butičke nagajive nagajivi otroci ♪
- butík -a m (ȋ) modna trgovina z dražjimi, originalnimi oblačili in modnimi dodatki, navadno manjša: kupovati v butiku ♪
- butílen -lna -o prid. (ȋ) kem., v zvezi butilni alkohol butanol ♪
- bútiti -im dov. (ú ȗ) raba peša butniti: ladja buti ob skalovje / butiti v sobo / butil ga je ob tla ♪
- butterfly -ja [báterflaj] m (ȃ) šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok; metuljček: plavati butterfly; zmagal je v butterflyju; neskl. pril.: plavanje v butterfly slogu ♪
- bypass -a [bájpás] m (ā-ȃ) žarg., med. obvod, ki nadomešča obolelo žilo, oboleli del prebavnega trakta: bolnik z bypassom / narediti bypass; dvojni bypass ♪
- bzíkanje -a s (ȋ) glagolnik od bzikati: bzikanje obadov ♪
- c [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪
- cácek -cka m (ȃ) nar. mevža, tepček: A v tem kratkem času me je preletelo več različnih misli .. da sem najbrž videti tepček in cacek (J. Conrad - O. Župančič) ♪
- cádillac -a [kadilak] m (ȃ) velik osebni avtomobil ameriške tovarne General Motors: voziti se v cadillacu ♪
- cafúta -e ž (ú) slabš., redko vlačuga, prostitutka: nič ne verjamem tej cafuti; imajo jo za cafuto / kot psovka boš tiho, cafuta ♪
- cágati -am nedov. (á) nižje pog. obotavljati se, omahovati: kaj cagate in čakate // obupavati: ne cagaj, vse se bo še uredilo ♪
- cágav -a -o prid. (á) nižje pog. neodločen, malodušen: cagav mož; bil je boječ in cagav cágavo prisl.: konj cagavo vleče voz leno, počasi ♪
- cágavec -vca m (á) nižje pog. neodločen, malodušen človek: prišel sem med slabiče in cagavce; zmerjal ga je s cagavcem ♪
- cágavost -i ž (á) nižje pog. neodločnost, malodušnost: premagovati cagavost ♪
- cágelj -glja m (á) metal. ulita klada za nadaljnjo obdelavo: segrevanje in valjanje železnih cagljev ♪
- cájg -a m (ȃ) nižje pog. groba in trpežna bombažna tkanina; hlačevina: hlače iz cajga ♪
- cájgast -a -o prid. (ȃ) nižje pog. ki je iz cajga: cajgast suknjič; cajgaste hlače; tanko cajgasto krilo ♪
- cájna -e ž (ȃ) manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom: plesti cajne; cajna jagod ♪
12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176 12.201 12.226