Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.951-11.975)


  1.      brstênje  -a s (é) glagolnik od brsteti: drevje je treba škropiti pred brstenjem / brstenje listov; pren. dekle je sredi brstenja ♦ biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov ♪
  2.      brstìč  -íča m (ȉ í) manjšalnica od brst: drevje poganja brstiče; cvetni brstič ♦ bot. zarodni brstič s katerim se nižji organizmi nespolno razmnožujejo ♪
  3.      brstíčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brstič: brstični vrh ♦ vrtn. brstični ohrovt ohrovt, ki ima ob steblu mnogo glavičastih brstov ♪
  4.      brstíšče  -a s (í) biol. mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice: pokostnica je brstišče kostnih celic ♪
  5.      brstítev  -tve ž (ȋ) biol. nespolno razmnoževanje nižjih organizmov; brstenje ♪
  6.      bŕstje  -a s (r̄) 1. več brstov, brsti: v bukovih gozdovih se že odpira brstje; vse brstje je pozeblo; cvetno brstje; pren., knjiž. vzklilo je prvo brstje ljubezni 2. zastar. suhljad, dračje: vrgel je na ogenj suhega brstja ♪
  7.      bŕstnat  -a -o prid. (ȓ) poln brstov: drevje je že močno brstnato ♦ vrtn. brstnati ohrovt brstični ohrovt ♪
  8.      bŕšček  -čka m (ȓ) bot. plazeča se gozdna rastlina z zimzelenimi listi in z vijoličasto modrimi cveti; mali zimzelen ♪
  9.      brščíka  -e ž (í) nar. zahodno zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi; ostrolistni beluš ♪
  10.      bršlínka  -e ž (ȋ) vrtn. bršljanka: na oknu cvetijo begonije in bršlinke ♪
  11.      bršlján  -a m (ȃ) drevju škodljiva rastlina z zimzelenimi listi: bršljan se vzpenja po deblu; zid je porasel z bršljanom; okrasiti butaro z brinjem in bršljanom ♪
  12.      bršljánast  -a -o prid. (ȃ) porasel z bršljanom: bršljanaste stene ♦ vrtn. bršljanasta pelargonija bršljanka ♪
  13.      bršljánka  -e ž (ȃ) vrtn. bršljanu podobna lončna rastlina z živobarvnimi cveti, Pelargonium peltatum: na oknu cvetijo bršljanke ♪
  14.      brtvíti  -ím nedov., brtvèn (ȋ í) teh. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja; tesniti ♪
  15.      brúc  -a m, or. ed. brúcom; rod. mn. brúcov, daj. mn. brúcom (ȗ) žarg. slušatelj prvega letnika na univerzi: letos se je vpisalo veliko brucov / ta je najbolj zelen izmed vseh zelenih brucov ♪
  16.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza ♪
  17.      brúcka  -e ž (ȗ) žarg. slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck ♪
  18.      brúcmajór  -ja m (ȗ-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce ♪
  19.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov ♪
  20.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  21.      brúmen  -mna -o prid., brúmnejši (ú ū) 1. zastar. pobožen: brumen krščanski človek; žena je brumna in poštena 2. šalj. prizadeven, vnet: brumen ljudskoprosvetni delavec; v list so pisali brumni propagandisti brúmno prisl.: brumno živeti ♪
  22.      brúmnost  -i ž (ú) zastar. pobožnost: nikoli ni kazal kake posebne brumnosti ♪
  23.      brúnce  -a s (ū) manjšalnica od bruno: polagati brunca na močvirna tla; hrastova brunca ♪
  24.      brúndanje  -a s (ȗ) glagolnik od brundati: medvedovo brundanje / dekle se boji njegovega večnega brundanja; med maršem se je začelo rahlo brundanje ♪
  25.      brúndati  -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪

   11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA