Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.876-11.900)


  1.      brítvica  -e ž (ȋ) 1. ostro rezilo za britje: tovarna izdeluje tudi britvice; priviti britvico v aparat 2. nar. zahodno žepni nožek ♪
  2.      brívski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brivce ali britje: brivski pomočnik / brivski salon brivnica / brivski aparat, pribor, stol ♪
  3.      brízg  -a m (ȋ) hiter, močen curek: penasti brizgi so pljusknili kvišku; deževni brizgi na šipah; brizg krvi / na obleki ima strjene brizge blata; pren. vagone so preluknjali svinčeni brizgi iz brzostrelk ♪
  4.      brizgáč  -a m (á) nav. mn., zool. na morskem dnu ležeči iglokožci valjastega mehkega telesa, Holothurioidea: oblika brizgačev / navadni, užitni brizgač ♪
  5.      brizgálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka ♪
  6.      brízganje  -a s (ȋ) glagolnik od brizgati: brizganje krvi iz žile / brizganje z lakom ♪
  7.      brízgati  -am nedov. (ȋ) 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje ◊ teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene brízgan -a -o: brizgan omet ♦ gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač ♪
  8.      brízglja  -e ž (ȋ) zastar. brizgalka: zdravnik je pripravil brizgljo in poiskal žilo; klistirna brizglja ♪
  9.      brížen  -žna -o prid. (í ȋ) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje; premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.: brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani ♪
  10.      brižínski  -a -o prid. (ȋ) lit., v zvezi brižinski spomeniki in Brižinski spomeniki najstarejši ohranjeni zapisi v slovenskem jeziku ♪
  11.      bŕk  -a m (ȓ) nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika ♪
  12.      brkàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima (velike) brke: brkat častnik; ženske so bile debele in brkate / možje so si brisali brkata usta ♦ zool. brkati ser zelo velika ptica ujeda, Gypaetus barbatus ♪
  13.      bŕkec  -kca m (ȓ) nav. mn., redko brčica: zavihati si brkce; črni, krtačasti brkci ♪
  14.      brkljánje  -a s (ȃ) glagolnik od brkljati: njegovo delo je le brkljanje zaradi lepšega / brkljanje po knjigi, po spominu ♪
  15.      brkljaríja  -e ž (ȋ) pog. malo vredni drobni predmeti: prebrskala je hitro vso tisto brkljarijo; košarica s šivanjem in z drugo brkljarijo; pren. ta človek se ne meni za take brkljarije ♪
  16.      brkljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. dajati si opravka z drobnimi deli: težkega dela ne zmore več, samo okoli hiše kaj brklja; brkljati po štedilniku, po vrtu 2. pog. brskati, stikati, šariti: brkljati po krožniku; zamišljeno brklja po omari; brkljati po torbici za ključi / kaj brkljaš tod? ♪
  17.      brkónčica  -e ž (ọ̑) nar. gorenjsko trobentica: šopek rumenih brkončic ♪
  18.      brlênje  -a s (é) glagolnik od brleti: piše ob brlenju sveče ♪
  19.      brléti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti: ob njeni postelji je brlela lučka; sveča, žarnica brli; pren. slabotno upanje brli v srcu; življenje samo še brli v njem 2. nar. dolenjsko, ekspr. biti buden; bedeti: kaj pa še brliš in ne greš spat? brlèč -éča -e: brleča leščerba, petrolejka ♪
  20.      brlívka  -e ž (ȋ) preprosta svetilka, navadno na olje: brlivka sveti, utriplje pred sliko; prižgati, ugasniti brlivko // ekspr. luč, ki slabo, medlo sveti: pri taki brlivki se ne da brati ♪
  21.      brlízg  -a m (ȋ) predirljiv pisk ali žvižg: zaslišal se je kratek brlizg; mornar je odgovoril z brlizgom; oster brlizg lokomotive, piščalke; gamsov opozorilni brlizg ♪
  22.      brlízganje  -a s (ȋ) glagolnik od brlizgati: glušeče, tanko brlizganje; brlizganje piščali, vlaka / brlizganje murnov čirikanje ♪
  23.      brljávka  -e ž (ȃ) 1. redko brlivka: prižgati brljavko / ob taki brljavki ni mogoče šivati 2. ekspr. ženska, ki slabo vidi ♪
  24.      brlòg  -óga m (ȍ ọ́) 1. bivališče zveri, zlasti v kaki votlini: medved se zavleče v svoj brlog; lisičji, volčji brlog / skrival se je po brlogih pred vojaščino / ekspr. čas je, da zlezem v svoj brlog v posteljo, na ležišče 2. ekspr. slabo, neprimerno stanovanje: živi v vlažnem kletnem brlogu 3. slabš. skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi: odkrili so razbojniški brlog / kvartopirski brlog ♪
  25.      brlóžina  -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila ♪

   11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA