Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.839-11.863)



  1.      brigáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov
  2.      brigadír  -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1
  3.      brigadírka  -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
  4.      brigánt  -a m (ā á) v italijanskem okolju cestni ali pomorski ropar, razbojnik: med potjo so ga napadli briganti
  5.      brigantína  -e ž () navt. jadrnica z dvema jamboroma: brigantina plove v pristan; gusarska brigantina
  6.      brígati se  -am se nedov. () pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj!
  7.      bríht  -i ž () nižje pog. pamet, razum: biti pri brihti / bolnik je že pri brihti pri zavesti
  8.      bríhtati  -am nedov. (í) star. spravljati k zavesti, buditi: bolnika brihtajo iz omame bríhtati se star. umsko razvijati se: fant se je začel brihtati
  9.      bríhten  -tna -o prid., bríhtnejši (í ) pog. bistroumen, pameten: fant ni kdove kako brihten; ima zdrave, brihtne otroke; zelo brihtne glave je / ekspr. to je brihtna glavica bríhtno prisl.: brihtno govoriti; sam.: večkrat ugane kako brihtno
  10.      bríhtnost  -i ž (í) pog. bistroumnost, bistrost: hvalili so ga zaradi brihtnosti; za to ni treba posebne brihtnosti
  11.      brikét  -a m (ẹ̑) nav. mn., teh. v določeno obliko stisnjen gorljiv material, stisnjenec: predelati premogov prah v brikete; kuriti z briketi; jajčasti, opekasti briketi; žagovina v briketih // agr. stisnjena krmna mešanica
  12.      briketárna  -e ž () teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni
  13.      brikéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na brikete: briketni obrat / briketna mast mast za mazanje drsnih ležajev, stisnjena v različne oblike
  14.      briketíranje  -a s () glagolnik od briketirati: briketiranje surovin; stroj za briketiranje
  15.      briljánca  -e ž () knjiž., ekspr. popolno oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: tehnična briljanca pianista; ta tekst zahteva skrajno briljanco igranja / orkestralna briljanca
  16.      briljánten  -tna -o prid., briljántnejši () 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten ◊ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
  17.      briljantína  -e ž () dišeče mazilo za lase: lasje se mu svetijo od briljantine; vonj po briljantini
  18.      briljántnost  -i ž () knjiž., ekspr. lastnost, značilnost briljantnega 2: briljantnost baletne tehnike
  19.      briljírati  -am nedov. () knjiž., ekspr. vzbujati občudovanje zaradi izrednih sposobnosti: briljirati v družbi; briljiral je z znanjem jezikov
  20.      brìn  brína m ( í) zimzelen iglast grm z drobnimi jagodami: koza je obirala brin; žgati brin; bodeč brin ♦ bot. smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina
  21.      brína  tudi brínja -e ž (í; ) 1. redko brin: nizka košata brina 2. nar. gorenjsko smreka
  22.      brínje  -a s () brinovo grmovje: po gmajni raste robidovje in brinje; smukati brinje / okrasiti z brinjem in bršljanom
  23.      brínov  in brínjev -a -o prid. (í) nanašajoč se na brin: brinov grm, les; nabirati brinove jagode / brinova gmajna / brinov bičevnik; brinov liker
  24.      brínovček  in brínjevček -čka m (í) ekspr. manjšalnica od brinovec: rada pije brinovček / pog. še na en brinovček stopiva
  25.      brís  -a m () 1. med. kužna snov za bakteriološko preiskavo: jemati, vzeti bris; žrelni bris 2. alp. proga dežja, ki jo žene veter: bris se pomika proti dolini

   11.714 11.739 11.764 11.789 11.814 11.839 11.864 11.889 11.914 11.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA