Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (11.776-11.800)
- brezprizóren -rna -o prid. (ọ̄) v ruskem okolju, prva leta po državljanski vojni ki je brez doma in nevzgojen: brezprizorni otrok; sam.: vzgojna problematika brezprizornih ♪
- brezprostórje -a s (ọ̑) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba // um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju ♪
- brezprostórnost -i ž (ọ̄) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti ♪
- brezrazréden -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez družbenih razredov: prehod iz razredne v brezrazredno družbo / brezrazredna literatura ♪
- brezrokávec -vca m (ȃ) redko brezrokavnik ♪
- brezsílen -lna -o prid. (ȋ) zastar. brezmočen: brezsilni otrok; mož je bil beden in brezsilen / brezsilni gnev ♪
- brezskŕben -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
- brezskŕbnost -i ž (ŕ) lastnost brezskrbnega človeka: njegova brezskrbnost jo je dražila / živeti v srečni brezskrbnosti ♪
- brezsmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj ♪
- brezsnóven -vna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ni iz snovi: breztelesne in brezsnovne sence ♪
- brezsónčen -čna -o prid. (ọ̑) ki je brez sonca: brezsončni zimski dnevi ♪
- brezspôlen -lna -o prid. (ȏ) ki je brez spola: brezspolna bitja // ki je brez spolnih teženj: njena ljubezen je bila brezspolna ♦ bot. brezspolni cvet cvet brez prašnikov in pestičev ♪
- brezsrámen -mna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez sramu: brezsramna ženska / brezsramen smeh; brezsramne besede // redko brezobziren, brezvesten, nepošten: brezsramni prekupčevalci / brezsramna predrznost brezsrámno prisl.: brezsramno se razgaliti ♪
- brezsŕčen -čna -o prid. (ȓ) ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek; brezsrčen zatiralec; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas brezsŕčno prisl.: brezsrčno so se mu smejali ♪
- brezstêbeln -a -o [bǝl] prid. (ȇ) bot. ki je brez vidnega stebla: brezstebelna rastlina / brezstebelni jeglič ♪
- brezstíden -dna -o prid. (ȋ) zastar. nesramen, brezsramen: brezstidna blodnica / brezstidni dovtipi // brezobziren, brezvesten, nepošten: brezstidni hinavci / brezstidna parodija ♪
- brezstránkarski -a -o prid. (ȃ) ki je brez političnih strank: brezstrankarski sistem v državi ♪
- brezšíven -vna -o prid. (ȋ) metal., v zvezi brezšivna cev cev, ki ni varjena, ki je iz celega ♪
- brezšúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. ki je brez šuma: brezšumen tek motorja / brezšumni koraki / noč je bila pokojna in brezšumna brezšúmno prisl.: brezšumno hoditi ♪
- breztálnost -i ž (ā) knjiž., redko stanje brez trdnih načel: idejna breztalnost ♪
- breztéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je brez teže: prozorni in breztežni žarki // knjiž. zelo lahek: breztežen puh / njena breztežna in prozorna roka 2. breztežnosten: breztežni prostor / breztežno stanje ♪
- breztéžnosten -tna -o prid. (ẹ́) fiz. na katerega navidezno ne deluje težnost: breztežnostni prostor / neugodno počutje v breztežnostnem stanju ♪
- brezúm -a m (ȗ) knjiž., redko brezumno stanje: pred njim je bila praznina, brezup, brezum ♪
- brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
- brezúmnež -a m (ȗ) knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt ♪
11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876