Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.651-11.675)



  1.      brdóvje  -a s (ọ̑) redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda: nizko, zeleno brdovje
  2.      bréča  -e ž (ẹ́) petr. kamnina iz oglatih drobcev starejših kamnin ali rudnin, zlepljenih med seboj, sprimek: peščenjaki in breče; kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti; vulkanska breča breča v vulkanskem žrelu
  3.      bréčen  -čna -o prid. (ẹ̑) petr. spremenjen v brečo ali vsebujoč brečo: brečni apnenec
  4.      bréda  -e ž (ẹ̑) težka strojnica ali lahki top italijanskega izvora: oglasila se je breda; obstreljevati z bredo
  5.      bredênje  -a s (é) glagolnik od bresti: bredenje po vodi
  6.      brég  -a m, mn. bregóvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑) 1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič) 2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočjunar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
  7.      brégarica  -e ž (ẹ̑) nar. bregulja, bregovnica
  8.      brégec  -gca m (ẹ̑) manjšalnica od breg: voda je odtrgala ilovnati bregec / steza je vodila po bregcu
  9.      bregóvje  -a s (ọ̑) več bregov, bregovi: hiše po bregovju / valovi udarjajo ob kamnito bregovje
  10.      bréj  -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja; nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
  11.      bréka  -e ž (ẹ́) bot. gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis
  12.      brême  -éna sẹ́) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občineekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme
  13.      breménce  -a s (ẹ̑) redko manjšalnica od breme: bremence knjig
  14.      bréncelj  -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni
  15.      brenčánje  -a s () glagolnik od brenčati: brenčanje čebel, muh / brenčanje kamer / veliko govorijo o njegovem brenčanju za tem dekletom
  16.      brénkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od brenkati: brenkanje na kitaro / brenkanje po klavirju
  17.      brenkljánje  -a s () glagolnik od brenkljati: začuje se tiho brenkljanje / to moje brenkljanje še ni igra
  18.      bréntica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od brenta: nositi v brentici
  19.      bréskov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na breskev: rožnat breskov cvet; breskova koščica; nizka breskova drevesa / breskov kompot, liker / temna, breskova polt
  20.      breskovolísten  -tna -o prid. () bot., v zvezi breskovolistna dresen enoletni njivski plevel z listi, podobnimi breskovim, Polygonum persicaria
  21.      bréskvica  -e ž (ẹ̑) 1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici 2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici
  22.      bréskvin  -a -o (ẹ̑) pridevnik od breskev: breskvino cvetje
  23.      brést  in brèst brésta m (ẹ̄; ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesabot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
  24.      bréstov  -a -o (ẹ̄) pridevnik od brest: brestov gozd, les
  25.      bréve  -a m (ẹ̑) rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve

   11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA