Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.564-11.588)



  1.      bradàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima (dolgo, gosto) brado: bradati možje / imel je zagorel, bradat obraz ∙ ekspr. bradata resnica že dolgo znana, starateh. bradata zagozda zagozda, ki ima nastavek za izbijanje, izdiranje
  2.      bradavíca  -e ž (í) majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice: na obrazu ima bradavico; izžgati bradavice // pigmentirani vrh prsi, vrh dojke: prsna, sesna bradavica ◊ biol. predilne bradavice organ na zadku pajkov, ki izloča pajčevino
  3.      bradavíčen  -čna -o prid. ( ) nanašajoč se na bradavico: bradavični kolobar na prsih ♦ teh. bradavično varjenje varjenje posameznih mest na pločevinah, ki jih prej izbočijo v obliki bradavic
  4.      bradavíčica  -e ž (í) manjšalnica od bradavica: roke, posejane z bradavičicami
  5.      bradavíčka  -e ž (í) manjšalnica od bradavica: nad obrvjo ima bradavičko
  6.      brádelj  -dlja m (á) kožni izrastek pod kljunom perjadi: petelinji bradelj
  7.      brádica  -e ž (á) manjšalnica od brada: požgečkati otroka pod bradico / nosil je črno kozjo bradico / ključku se je odlomila bradica
  8.      brádlja 1 -e ž () šport. telovadno orodje, sestavljeno iz dveh vzporednih lesenih drogov: vaje na bradlji / dvovišinska bradlja ki ima eno bradeljnico višje od druge
  9.      brádlja 2 -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem: ostro nabrušena bradlja
  10.      brádva  -e ž () gozd. enoročna tesarska sekira z nesimetričnim kovinskim delom in nesimetričnim toporiščem; bradlja: udarci bradve
  11.      bragóc  -a m (ọ̑) istrski ribiški čoln z dvema jamboroma in zavihanim kljunom
  12.      brahikefálen  -lna -o prid. () antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav, okrogloglav: brahikefalni tip človeka / brahikefalna lobanja
  13.      brahmán  tudi bramán -a m () v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman
  14.      brahmánski  tudi bramánski -a -o prid. () nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
  15.      brájda  -e ž () po ogrodju iz letev napeljana vinska trta: brajda se pne ob oknih; po brajdah zori grozdje; počivati pod senčno brajdo; gosta, zelena brajda // ogrodje iz letev za vinsko trto ali sadno drevje: trte se vzpenjajo po brajdi; brajda za žlahtne hruške / žična brajda
  16.      brákičen  -čna -o prid. (á) geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje
  17.      brálčev  -a -o [č] () svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje
  18.      brálec  -lca [c] m () kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci ♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst
  19.      brálen  -lna -o prid. () namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani
  20.      brámba  -e ž () 1. star. obramba: vdati se brez brambe; bramba proti sovražniku / bramba domovine // varstvo, zaščita: star sem in brez brambe; vzeti koga v brambo / bramba pravic / načelnik požarne brambe gasilskega društva 2. nekdaj vojska, sestavljena iz brambovcev: stopiti v brambo; deželna bramba
  21.      brámben  -bna -o prid. () star. obramben: brambni nasip; brambni položaj / brambna moč države
  22.      brámbovec  -vca m (á) nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev ♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije // star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice
  23.      brámor  -ja m (á) 1. škodljiva žuželka z močno razvitima sprednjima nogama, ki živi v zemlji: bramor spodjeda korenine 2. vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu: vol ima bramor; bramor na čeljusti 3. mn., zastar. tuberkuloza vratnih bezgavk; skrofuloza: bramorji so pogostna bolezen
  24.      brámorka  in bramórka -e ž (á; ọ̄) nar. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja zlasti v gobcu; bramor
  25.      brán  -a tudim () nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove

   11.439 11.464 11.489 11.514 11.539 11.564 11.589 11.614 11.639 11.664  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA