Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.514-11.538)


  1.      boróvčev  -a -o (ọ̄) pridevnik od borovec: borovčev nasad ♪
  2.      boróvec  -vca m (ọ̄) nar. bor1: po hribu so rasli mladi borovci; šumeči, temni borovci / ob vznožju hriba se razprostira borovec borov gozd ♪
  3.      bòršt  bôršta m (ȍ ó) nar. gozd: zeleni boršti ♪
  4.      bórvazelín  -a m (ọ̑-ȋ) antiseptično sredstvo iz vazelina in borove kisline: namazati odrgnino z borvazelinom ♪
  5.      bórza  -e ž (ọ̑) 1. ustanova za trgovanje z vrednostnimi papirji ali blagom: borza danes ne posluje; trgovati na borzi; stanje tečajev na borzi / blagovna borza / igrati na borzi v kapitalistični ekonomiki špekulirati s padanjem in dviganjem cen / borza dela v stari Jugoslaviji urad za posredovanje dela ♦ fin. efektna borza 2. v zvezi črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji: ukvarjati se s črno borzo / prodati, kupiti na črni borzi ♪
  6.      bórzen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na borzo: borzni papirji; borzne kupčije; borzna poročila ♦ ekon. borzni mešetar samostojen posredovalec borznih kupčij; borzni tečaj na borzi ugotovljena cena ♪
  7.      borzijánec  -nca m (ȃ) kdor se ukvarja z borznimi kupčijami: zbrali so se finančniki in borzijanci / slabš. nisem nikak borzijanec ♪
  8.      borzijánski  -a -o (ȃ) pridevnik od borzijanec: zmagal je njegov borzijanski nagon ♪
  9.      borzój  -a m (ọ̑) vet. velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgo dlako in vzbočenim hrbtom: gojiti borzoje ♪
  10.      bòs  bôsa in bòss bôssa [bos] m (ȍ ȏ) v ameriškem okolju šef, vodja: oblast bosov // žarg. vodja kake organizirane skupine, navadno gangsterske ♪
  11.      bós  bôsa -o tudi -ó prid. (ọ̑ ó) 1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog 2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan 3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa ● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto ♪
  12.      bosánčica  -e ž (ā) cirilska pisava, nekdaj razširjena zlasti v Bosni: tiskati v bosančici ♪
  13.      bósenski  -a -o [sǝn] prid. (ọ̑) nanašajoč se na Bosno: neprehodni bosenski gozdovi / bosenski tobak; bosenska preproga ♪
  14.      bosjáški  -a -o (á) pridevnik od bosjak 2: bosjaško življenje ♪
  15.      bosjáštvo  -a s (ȃ) knjiž., zlasti v ruskem okolju, nekdaj družbeni sloj bosjakov: zbralo se je bosjaštvo iz vse okolice // življenje ali nazori bosjakov: otresel se je bosjaštva; bedno bosjaštvo ♪
  16.      bósman  -a m (ọ̄) etn. pletena pogača, zlasti ženitovanjska, znana v Prekmurju in Prlekiji: razrezati bosman ♪
  17.      bosonóžec  -žca m (ọ̑) knjiž., ekspr. bos človek, navadno otrok: mali, umazani bosonožci ♪
  18.      bosopét  in bosopèt -éta -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́) ekspr. bos: gologlav in bosopet deček; bosopeti paglavci skačejo po travniku ♪
  19.      bôsti  bôdem nedov., bôdel in bódel bôdla, stil. bòl bôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: trnje me bode; pesek ga je bodel v bose noge / osat bode / ostra svetloba me je bodla v oči; pren. misel na tiste ljudi ga več ne bode; njihov prezir ga bode; v srce ga bode propadanje domače hiše // brezoseb. čutiti ostro bolečino: če hodim bos, me bode / v prsih, pod rebri ga bode 2. delati vbode, vbodljaje: z iglo je bodla v tkanino; pren. oči so svetlo žarele in bodle vanj; brez besed stoji in bode v tla 3. prodirati, riniti iz česa: trava je bodla iz peska; žito že bode iz zemlje ● ta krava bode rada napada z rogovi; naš uspeh jih bode (v oči) nevoščljivi so nam zaradi našega uspeha; njeno vedenje bode v oči je zelo opazno; vonj po pečenki ga bode v nos vznemirja, draži; resnica v oči bode človek ne mara neprijetne resnice bôsti se napadati se z rogovi: vola se bodeta; pren. ali naj se vse življenje bodem z njim? ne bom se več bodel s teboj ∙ ekspr. ne bodi se z bikom ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; knjiž., ekspr. bodel se je s hudimi skrbmi mučil; prim. bodeč ♪
  20.      bòt  in bót prisl. (ȍ; ọ̑) pog. brez dolga, brez obveznosti, na čistem: vrnil sem ti in zdaj sva bot; pustite vi mene, jaz pa bom vas, pa smo si bot; nekaj dodaj, pa si bova lepo bot ♪
  21.      bóta  -e ž (ọ̄) nav. mn., nar. usnjena golenica: škornji so imeli med peto in visoko boto lepe gube // nar. zahodno škorenj: bil je v kratki suknji in botah ♪
  22.      bótanje  -a s (ọ̄) glagolnik od botati se: po dolgem botanju je trgovec popustil pri ceni ♪
  23.      bótati se  -am se nedov. (ọ̄) star. pogajati se, mešetariti: z njenimi starši se je botal za doto; botati se za plačilo ♪
  24.      bóter  -tra m (ọ́) 1. rel. zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi: kdo bo tvoj boter; biti, iti za botra; birmanski, krstni boter; pren. tej komediji so kumovali razni literarni botri // navadno kot nagovor starejši znan moški; stric: boter, kam pa greste? / iron., šalj. ej, ne verjamem ti, boter! / pesn. boter Mesec 2. častni zastopnik otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo ♪
  25.      bótra  -e ž (ọ́) 1. rel. zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi: botra je nesla otroka h krstu; teta ji bo za botro; birmanska botra // navadno kot nagovor starejša znana ženska; teta: botra, kaj se je pa zgodilo / iron., šalj. botra, to pa ne bo držalo! ∙ tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela 2. častna zastopnica otroka pri vpisu osebnega imena v rojstno matično knjigo ♪

   11.389 11.414 11.439 11.464 11.489 11.514 11.539 11.564 11.589 11.614  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA