Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.351-11.375)



  1.      bogatíja  -e ž () ekspr. velike materialne dobrine; bogastvo: vso bogatijo je zapustil sinu; neizmerna bogatija; pri njih je bila prava bogatija // nav. mn., star. kar je dragoceno; dragocenost: samostan hrani velike bogatije
  2.      bogatín  -a m () raba peša bogataš: bogatini in reveži; vaški bogatini
  3.      bogatínka  -e ž () raba peša bogatašinja: oženil se je z bogatinko
  4.      bogatítev  -tve ž () glagolnik od bogatiti ali bogateti: a) izkoriščali so kolonije za bogatitev matične države / prizadevati si za bogatitev pesniškega jezika; bogatitev samega sebe b) bogatitev industrijskih dežel; bogatitev posameznikov bogatenje
  5.      bogatíti  -ím nedov. ( í) 1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo 2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje 3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom
  6.      bógec 1 -gca m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: sam ljubi bogec ga je poslal / otr., v krščanskem okolju bogca zahvali skleni roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa: v kotu nad mizo je visel star bogec
  7.      bógec 2 -gca m (ọ̑) ekspr., redko ubožec, revež: pomilovanja vredni bogci
  8.      bógek  -gka m (ọ̑) 1. ekspr. manjšalnica od bog: ljubi bogek / otr., v krščanskem okolju otrok že zna zahvaliti bogka skleniti roke v zahvalo 2. nar. križ s podobo Kristusa
  9.      bogínja  -e ž (í) 1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva 2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja 3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje
  10.      bogobórec  -rca m (ọ̑) zastar. kdor se bori proti bogu: ironija bogoborca
  11.      bogočásten  -tna -o () pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi
  12.      bógočlovéški  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
  13.      bógoiskátelj  -a m (ọ̑-) knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja // filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja
  14.      bogoljúben  -bna -o prid. (ú ū) knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje // ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje bogoljúbno prisl.: bogoljubno živeti
  15.      bogomíl  -a m () pripadnik bogomilstva: preganjati bogomile
  16.      bogomílski  -a -o prid. () nanašajoč se na bogomile: bogomilski nagrobniki
  17.      bogomílstvo  -a s () srednjeveška verska sekta na Balkanu, zlasti v Bosni: iz bogomilstva je prešel v muslimanstvo
  18.      bogomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. ki premišljuje o bogu: pobožna in bogomiselna žena / bogomiselni redovi kontemplativni
  19.      bogomólka  -e ž (ọ̑) iron. zelo pobožna ženska: stara bogomolka ◊ zool. roparska žuželka z grabežnima končinama, Mantis religiosa
  20.      bogoskrúnec  -nca m () rel. kdor oskruni, onečasti, kar je bogu posvečeno: kaznovanje bogoskruncev
  21.      bogoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bogoslovje: bogoslovni študij
  22.      bogoslúžen  -žna -o prid. (; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red; bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček
  23.      bogoslúžje  -a s () cerkveni verski obredi: udeleževati se bogoslužja; opravljati bogoslužje; katoliško, protestantsko bogoslužje / slovansko bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku
  24.      bogotáj  -a m () star. brezbožnik: bil je znan kot bogotaj
  25.      bogotájec  -jca m () star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca

   11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA