Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (11.076-11.100)



  1.      bíorítem  -tma m (-í) periodično spreminjanje fizioloških in psiholoških procesov pri živih bitjih kot odziv na okolje, spremembe v njem: določiti bioritem; dnevni, mesečni bioritem
  2.      biosfêra  -e ž () biol. ves prostor na zemlji, v katerem živijo organizmi
  3.      biótičen  -čna -o prid. (ọ́) biol. nanašajoč se na življenje ali živa bitja: biotični faktorji
  4.      biotíp  -a m () biol. organizmi s popolnoma enako dedno osnovo
  5.      bíotipologíja  -e ž (-) veda, ki ugotavlja in proučuje tipe organizmov
  6.      biotít  -a m () min. rudnina magnezijev železov alumosilikat s hidroksilno skupino in fluorom
  7.      biotóp  -a m (ọ̑) biol. prostor, v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah, življenjski prostor: mlaka je biotop za različne organizme
  8.      bíplán  -a m (-) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkušal je starinski biplan
  9.      bípoláren  -rna -o prid. (-) elektr. ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni vod; pren. bipolarno tolmačenje problema ♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma
  10.      bípolárnost  -i ž (-) lastnost, značilnost bipolarnega, dvopolnost: bipolarnost magneta / njegova dela nosijo pečat bipolarnosti; pesnikova duhovna bipolarnost
  11.      bíren  -rna in bírenj -rnja m (í) nar. prostorninska mera, navadno za žito, približno 80 l: Dihurjeva bajta je imela pet njiv, na največjo je prišlo nekaj okrog dva birna posetve (Prežihov)
  12.      bíren  -rna -o prid. () bot., v zvezi birni plod plod, nastal iz cveta z več pestiči: birni plod rdeče jagode, maline
  13.      birét  -a m (ẹ̑) trirogo obredno pokrivalo katoliških duhovnikov: župnik se je pokril s črnim biretom; rdeči kardinalski biret
  14.      biréta  -e ž (ẹ̑) kem. steklena cev z merilno lestvico in pipico za merjenje prostornine odtočene tekočine
  15.      birìč  -íča m ( í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
  16.      biró  -ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek partijskega biroja / Informacijski biro komunističnih partij
  17.      birokrácij  -a m (á) iron. birokrat: birokracij problema ni mogel sam rešiti / šalj. ali je sveti Birokracij zadremal? birokratizem, birokracija
  18.      birokracíja  -e ž () 1. družbeni sloj uradništva, ki vodi javno upravo: politična dejavnost prehaja od birokracije na ljudske množice / državna birokracija 2. nav slabš. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: probleme obravnavajo z okostenelo birokracijo / bori se proti negativnim pojavom, kot so birokracija, formalizem
  19.      birokrát  -a m () 1. nav. slabš. uradnik, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: okostenel, omejen birokrat 2. v zahodnih državah pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom
  20.      birokrátičen  -čna -o prid. (á) birokratski: birokratični predpisi; birokratičen uradnik
  21.      birokratízem  -zma m () nav. slabš. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
  22.      birokratizíranje  -a s () glagolnik od birokratizirati: boriti se proti birokratiziranju državnega aparata
  23.      birokratizírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat
  24.      birokrátski  -a -o prid. () nav. slabš. nanašajoč se na birokrate ali birokracijo: državni birokratski aparat; birokratski odnosi v podjetjih; privilegirana birokratska kasta; birokratska miselnost; razraščanje birokratskih tendenc; birokratsko poseganje v razvoj; birokratsko-centralistične težnje / birokratski obraz; birokratska natančnost birokrátsko prisl.: birokratsko suhoparna govorica
  25.      bírt  -a m () pog. gostilničar, krčmar: vaški birti

   10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA