Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (10.826-10.850)



  1.      beléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem 2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo
  2.      beléžka  -e ž (ẹ̑) 1. kratek zapisek, opomba: delati si beležke; stenografska beležka / beležka o ruski književnosti 2. beležnica: zapisovati si rede v beležko
  3.      belfler  in bellefleur -ja [belflêr] m () agr. veliko rumeno jesensko jabolko: rumeni belfler
  4.      bélgijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zaporivet. belgijski konj konj belgijske pasme; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve
  5.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica
  6.      belìč  -íča m ( í) nekdaj novec majhne vrednosti: odštel je pest svetlih beličev // ekspr. denar sploh: saj tako nimaš beliča, da bi dal za vino; sedel je v krčmi, dokler je čutil belič v žepu ∙ star. biti brez bora in beliča popolnoma brez denarjanum. svetel, srebrn srednjeveški novec
  7.      belíčen  -čna -o prid. ( ) biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja
  8.      belíčnost  -i ž () biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost
  9.      belílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na belilo: soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva / belilni postopek v tekstilni tovarni; belilni stroj
  10.      belín  -a m () 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin
  11.      belína  -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirjuagr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
  12.      belínček  -čka m () manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček
  13.      belíti 1 in béliti -im nedov. ( ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše
  14.      belívski  -a -o () pridevnik od belivec: belivsko orodje
  15.      belják  -a m (á) 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov 2. redko beljakovina: mlečni beljak 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
  16.      beljákov  -a -o (á) pridevnik od beljak: beljakov sneg
  17.      beljakovínast  -a -o prid. (í) 1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina 2. redko beljakovinski: beljakovinasta hrana
  18.      béljenje 1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1: a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna; beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. redko belež: beljenje odpada s sten
  19.      béljenje 2 -a s (ẹ́) glagolnik od beliti2: beljenje žgancev
  20.      bélkast  -a -o [lk in k] prid. (ẹ̑) ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve bélkasto prisl.: belkasto rumena ali belkastorumena slonovina
  21.      belobŕdski  -a -o prid. () arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka
  22.      belobŕk  -a -o prid. ( ) ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico
  23.      belocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki ima bel cvet: velike zaplate belocvetnih marjetic
  24.      belogardíst  -a m () med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik bele garde v Sloveniji: Rupnikovi belogardisti; zločini belogardistov // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik bele garde: boji med belogardisti in rdečearmejci
  25.      belogardízem  -zma m () protirevolucionarno gibanje med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji: izdajalski belogardizem; pojav belogardizma na Slovenskem // protirevolucionarno gibanje med državljansko vojno po oktobrski revoluciji: belogardizem in boljševizem

   10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901 10.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA