Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (10.776-10.800)



  1.      bebljánje  -a [bǝb in beb] s () glagolnik od bebljati: bebljanje otrok
  2.      béc  -a m (ẹ̑) zastar. ficek, božjak: nimam niti beca ♦ num. beneški novec za pol solda
  3.      bèček  -čka in bečèk -čkà [bǝč] m (ǝ̄; ǝ̏ ) manjšalnica od beč: beček piva
  4.      bečvà  -è tudi bèčva -e [bǝč] ž ( ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod
  5.      béda  -e ž (ẹ́) velika materialna ali duhovna stiska: vojske so pahnile prebivalstvo v največjo bedo; živeti v bedi; bil je prava podoba bede in zapuščenosti / knjiž. izjokal je vso bedo svojega srca
  6.      bedáček  -čka m (á) 1. ljubk. manjšalnica od bedak: ne joči, bedaček moj mali! 2. redko bebček: norčevali so se iz vaškega bedačka
  7.      bedák  -a m (á) ekspr. omejen, neumen človek: ne verjamem, saj nisem bedak / kot psovka molči, bedak ∙ ekspr. ne bom ti za bedaka ne pustim, da bi se norčeval iz mene; ne pustim, da bi me goljufal; ekspr. imeti koga za bedaka norčevati se iz koga
  8.      bédeker  -ja m (ẹ̑) turistični priročnik, vodič: znamenitosti Pariza si je ogledoval z bedekerjem v roki
  9.      béden  -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž
  10.      bedênje  tudi bdênje -a [prva oblika bǝd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje; od bedenja rdeče oči
  11.      bedénji  -a -e [bǝd] prid. (ẹ́) star. nanašajoč se na dan pred praznikom: bedenji dan
  12.      bedéti  -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
  13.      bedljív  -a -o [bǝd] prid. ( í) redko ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje
  14.      bédnež  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor je v veliki materialni ali duhovni stiski, nesrečnež: onemogle bedneže je pobirala lakota
  15.      bédnost  -i ž (ẹ́) značilnost bednega: bednost zaslužka / bednost takih izgovorov / spregledal je njegovo moralno bednost // redko beda: pogreznil se je v brezmejno bednost
  16.      bédnosten  -tna -o prid. (ẹ́) v zvezi s sklad, fond, v stari Jugoslaviji namenjen omiljenju socialne stiske: bednostni sklad
  17.      bêdrce  -a s (ē) manjšalnica od bedro: mastiti se s kurjim bedrcem / ekspr. poglej ta čedna bedrca
  18.      bêdrn  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na bedro: bedrno meso ♦ anat. bedrni živec; bedrna kost stegnenica
  19.      beduín  -a m () arabski nomad v severni Afriki: puščavski beduini
  20.      beduínski  -a -o () pridevnik od beduin: beduinski konj
  21.      bég 1 -a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja ∙ publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov ◊ astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
  22.      bég 2 -a m (ẹ̑) zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik: muslimanski begi so si razdelili zemljo; okruten beg / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Skender beg
  23.      béganje  -a s (ẹ̑) glagolnik od begati: beganje po mestu; mrzlično beganje v uradih / beganje kupcev z reklamo
  24.      bégavec  -vca m (ẹ̄) otrok, mladostnik, ki večkrat pobegne od doma ali iz vzgojnega zavoda: ta gojenec je izrazit begavec; begavca so kmalu vrnili staršem
  25.      bégica  -e ž (ẹ̑) v fevdalni Turčiji begovica

   10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA