Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ni (10.626-10.650)



  1.      barabón  -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon!
  2.      barákar  -ja m () kdor stanuje v baraki: družil se je z delavci, z brezposelnimi, z barakarji
  3.      barákica  -e ž () manjšalnica od baraka: samotna barakica
  4.      barantánje  -a s () glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja
  5.      barantáti  -ám nedov.) 1. pog. pogajati se za ceno: pri kupčiji nikdar ne baranta; barantal je s kmetom za vola / dijaki barantajo za rede se pogajajo z učiteljem za boljše ocene 2. raba peša kupčevati, prekupčevati: barantati z lesom / otroci barantajo z znamkami zamenjavajo znamke
  6.      baráža  -e ž () voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo
  7.      barážen  -žna -o () pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj
  8.      barbakán  -a m () arhit. stavba, ki v srednjeveškem utrdbenem sistemu varuje glavni vhod
  9.      barbár  -a m () 1. za stare Grke in Rimljane pripadnik neciviliziranih ljudstev: vdor barbarov; boji z barbari 2. slabš. nekulturen človek, surovež: ali sem tak barbar? civiliziran barbar
  10.      barbarízem  -zma m () 1. nekulturnost, surovost: boriti se proti barbarizmu; barbarizem nacistov / neznanci so zagrešili nov barbarizem nad spomenikom 2. lingv. po tujem jeziku narejena beseda ali zveza: nasveti za odpravo barbarizmov
  11.      bárbica  -e ž () bot. rastlina z zlato rumenimi cveti, ki raste po nabrežjih, Barbaraea
  12.      bárčica  -e ž () manjšalnica od barka: ribiška barčica ◊ zool. noetova barčica užitna školjka plitvih morij, Arca noae
  13.      bárd  -a m () pri Keltih ljudski pesnik in pevec: pesem starodavnih bardov // ekspr. pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja: bil je bard svojega ljudstva; socialni bard
  14.      bardún  in bardón -a m (; ọ̑) nar. vilice, s katerimi lovijo ribe; osti: V grmu, ki je visel nad vodo, so takoj staknili štirizobati bardun na močnem, dolgem drogu (F. Godina)
  15.      barél  -a m (ẹ̑) v angleškem in ameriškem okolju sodu podobna posoda različnih velikosti za tekočine ali razsuto blago: barel za nafto
  16.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret
  17.      barétka  -e ž (ẹ̑) okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka
  18.      baréž  -a m (ẹ̑) tekst. lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi: ima obleko iz lahkega bareža
  19.      bárhant  tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant; bluza iz barhanta ♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
  20.      bárhanten  -tna -o prid. (á) barhantast: otrok v barhantnih cunjah
  21.      báričen  -čna -o prid. (á) meteor. nanašajoč se na zračni pritisk: barična situacija / barična depresija področje nizkega zračnega pritiska
  22.      barígla  -e ž () 1. lesen ročni sodček: ponudil mu je požirek iz barigle; prinesli so malico z bariglo vina 2. sod, ki drži približno 600 litrov: na vozu je peljal dve barigli vina
  23.      baríglica  -e ž () manjšalnica od barigla: piti iz bariglice; bariglica žganja; bariglice za vodo
  24.      barikáda  -e ž () nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah ∙ knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju
  25.      barikáden  -dna -o () pridevnik od barikada: barikadni boji

   10.501 10.526 10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA