Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ni (1.051-1.075) 
- déležniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od déležnik: deležniška knjiga ♪
- deléžniški -a -o (ẹ̑) pridevnik od deléžnik: deležniška pripona ♪
- deléžništvo -a s (ẹ̑) zastar. udeležba, udeleženost: deležništvo pri delu ♪
- delikatésnica -e ž (ẹ̑) redko delikatesna trgovina: kupiti ribe v delikatesnici ♪
- delílnik -a m (ȋ) strojn. naprava na obdelovalnem stroju, ki omogoča, da se obdelovani predmet poljubno zavrti ♪
- délnica -e ž (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe: pri tovarni ima svoje delnice; kupiti, prodati delnice; lastnik delnic / glasovalne delnice katerih lastnikom pripada pravica glasovanja na zboru delničarjev / na borzi so delnice poskočile vrednost, cena delnic ♪
- délničar -ja m (ẹ̑) lastnik delnic: delničar rudnika, tovarne; zbor delničarjev / mali delničarji ♪
- délničarka -e ž (ẹ̑) lastnica delnic: njegova mati je delničarka ♪
- délničarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delničarje: delničarsko podjetje / delničarska družba delniška ♪
- délničarstvo -a s (ẹ̑) obstoj, dejavnost delničarjev, delniških družb: vloga delničarstva v gospodarskem razvoju ♪
- délničen -čna -o (ẹ̑) pridevnik od delnica: delnični odrezek ♪
- délniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na delnico: delniški kupon / delniška glavnica glavnica, pridobljena s prodajo delnic; delniška družba družba, ki je pridobila glavnico s prodajo delnic ♪
- delojémnik -a m (ẹ̑) zastar. delojemalec ♪
- deloválnik -a m (ȃ) lingv. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva: v stavku Andrej je včeraj lovil ribe sta Andrej in ribe delovalnika ♪
- délovnik -a m (ẹ́) ustaljeno število delovnih ur v enem dnevu: osemurni delovnik; prehod na skrajšani delovnik / petdnevni delovnik delovni teden, v katerem se dela pet dni ♪
- delovódnik -a m (ọ̑) adm. knjiga, v katero se vpisujejo sprejeti in odposlani uradni spisi: vknjižiti spis v delovodnik ♪
- demisionírati -am dov. in nedov. (ȋ) odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral ♪
- demóničen -čna -o prid. (ọ́) demonski: demoničen človek / demoničen smehljaj; demoničen značaj / demonični čar; nanj je imel demoničen vpliv; demonična in nepremagljiva moč; sam.: nekaj demoničnega je bilo v njej ♪
- demóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost demoničnega: grozotna, skrivnostna demoničnost zločina / igralec je dal v svojo vlogo veliko demoničnosti; izgubiti čar demoničnosti ♪
- demoníja -e ž (ȋ) knjiž. kar je demonsko: nisem se mogel otresti vtisa mračne demonije; demonija življenja / prirodna demonija; demonija tehnike ♪
- demónika -e ž (ọ́) knjiž., redko demonija: mistična demonika ♪
- demonízem -zma m (ȋ) 1. knjiž. kar je demonsko: skrivnostni demonizem / erotični demonizem; nazor o demonizmu človeške volje 2. verovanje primitivnih ljudstev v demone: demonizem nekaterih ljudstev ◊ um. prizadevanje ob koncu 19. stoletja in v 20. stoletju likovno izraziti prepričanje nekaterih primitivnih ljudstev, da se v stvareh skrivajo demonske sile ♪
- demonizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. napraviti demonsko: demonizirati podobo sveta ♪
- denárnica -e ž (ȃ) 1. majhna, torbici podobna priprava za nošenje bankovcev in kovancev: izgubiti, najti denarnico; usnjena denarnica ∙ ekspr. v mestu so mu kar precej izpraznili denarnico potrošil je precej denarja; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. ti gospodje imajo debele denarnice veliko denarja; hotel ni primeren moji denarnici cene v njem so zame previsoke 2. zastar. blagajna: plačati pri denarnici / kupili so mu hišo iz občinske denarnice ♪
- denárnik -a m (ȃ) 1. v kapitalistični ekonomiki kdor se poklicno ukvarja z denarnimi kupčijami: lastnik podjetja je bil znan denarnik; vsi v družini so sloveli kot veliki denarniki 2. star. bogat človek: skop denarnik ♪
926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 
