Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Nev (40-64)
- nevésta -e ž (ẹ́) ženska ob poroki in nekaj časa pred njo: ženin in nevesta sta si nataknila prstana; iskati si nevesto; bogata, lepa, mlada nevesta; njegova nevesta ∙ vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo // star. dekle, zaročenka: ali že ima nevesto; iskati, izbrati si nevesto // nar. zahodno snaha: z nevesto se ne razumejo dobro ♪
- nèvésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje ♪
- nevésten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na neveste: nevestna milina / nevestna obleka za neveste ♪
- nevéstica -e ž (ẹ́) ekspr. manjšalnica od nevesta: pokazal nam je svojo nevestico ◊ vrtn. zimzelena sobna rastlina popenjavka z voskastimi belimi cveti v kobulih, Stephanotis floribunda ♪
- nevéstin -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od nevesta: nevestin oče; nevestina obleka ♪
- nevéstinski -a -o prid. (ẹ̄) zastar. nevesten, nevestin: nevestinska milina / nevestinska bala ♪
- nèvéšč -a -e prid. (ȅ-ẹ̄) ki česa ne zna (dobro): nevešč jezika se je težko znašel v tujem mestu; branja, star. branju nevešči ljudje; v plavanju je še nevešč / nevešča roka // neizurjen, neizkušen: nevešč plavalec ♪
- nèveščák -a m (ȅ-á) zastar. nestrokovnjak, nepoznavalec: neveščak ne bo spoznal, da vino ni pristno ♪
- nèvézan -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika ● sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samski ◊ fin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza ♪
- nèvézanost -i ž (ȅ-ẹ́) 1. knjiž. neodvisnost, samostojnost: želeti si svobodo in nevezanost; osebna, socialna nevezanost 2. lastnost, značilnost nevezane države: zunanjepolitična nevezanost / politika nevezanosti ♪
- nèvíden -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki se (še) ni videl: neviden vlomilec / gledali so do takrat neviden nastop mladega igralca ● žarg. nevideno čudo nenavaden, izreden dogodek ali stvar; publ. nevideno razkošje barv zelo veliko ♪
- nèvíden -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretrgoma pihalo / nevidne napake, pomanjkljivosti / ekspr. v tistem trenutku bi se rad naredil nevidnega / knjiž.: nevidna nevarnost; ljudje so se začeli zbirati kot na nevidno povelje 2. ki se s prostim očesom ne vidi: bakterije so nevidne; nevidna živa bitja 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod / nevidno črnilo tekočina, ki postane vidna šele po kemični reakciji; nevidno pisanje pisanje z nevidnim črnilom / odšel je skozi nevidna vrata v steni skrivna 4.
ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic / nevidna sila mu je ustavljala korak ◊ geom. nevidni rob; nevidna ploskev; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil nèvídno prisl.: nevidno se nasmehniti ♪
- nèvidljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. ki se ne vidi, ne opazi; neviden: v stepi se je prebujalo nevidljivo življenje / med njima je nevidljiva meja / rad bi se naredil nevidljivega / odšel je skozi nevidljiva vrata skrivna ♪
- nevídnica -e ž (ȋ) v zvezi čepica, kučma nevidnica, v pravljicah čepica, kučma, ki naredi človeka, ki se z njo pokrije, nevidnega: vedle so se tako sproščeno, kakor da bi imele na glavi čepico nevidnico ♪
- nèvídnost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nevidnega: zaželel si je nevidnosti / nevidnost bakterij ♪
- nevíhta -e ž (ȋ) močen dež s hudim vetrom, treskanjem: nevihta se bliža, mine; nad mestom je divjala nevihta; pog. nevihta ga je dobila v gorah; nevihta se je polegla, ekspr. unesla; večji del dežele so zajele nevihte; pripravlja se na nevihto; močna nevihta; pren. pri sosedovih je bila včeraj spet nevihta; huda nevihta se zbira nad njegovo glavo; komaj je odvrnil nevihto od njega ♪
- nevíhten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nevihto: nevihtni pojavi / nevihten dan; letošnje poletje je bilo zelo nevihtno / nevihtno nebo ♦ meteor. nevihtni oblak; nevihtna fronta ♪
- nèvisòk -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) nav. ekspr. srednje visok: nevisoke gore; nevisoko drevo, poslopje // evfem. nizek: prodal je za nevisoko ceno / nevisok položaj v službi / med vrati je stal nevisok, zgrbljen možiček majhen ♪
- nèvíteški -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni viteški: biti neviteškega rodu / ekspr. to je neviteško vedenje nèvíteško prisl.: neviteško se braniti ♪
- nèvljúden -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka vljudnosti: nevljuden otrok; biti nevljuden / nevljudno vedenje nèvljúdno prisl.: nevljudno odgovoriti, se vesti ♪
- nèvljúdnež -a m (ȅ-ȗ) ekspr. nevljuden človek: velik nevljudnež je ♪
- nèvljúdnost -i ž (ȅ-ú) lastnost nevljudnega človeka: zaradi svoje nevljudnosti v družbi ni bil zaželen / na njegovo nevljudnost je odgovorila z nasmehom ♪
- névma -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. znak za ton v zgodnjem srednjem veku: nevme in koralne note ♪
- nèvmešávanje -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od vmešavanja: vmešavanje in nevmešavanje v potek dogodkov / spoštovati načelo nevmešavanja; politika nevmešavanja ♪
- nevnémaren -rna -o prid. (ẹ̑) nar. gorenjsko malomaren, brezbrižen: kako more biti tako nevnemaren, da niti pogledat ne pride ♪
1 15 40 65 90 115 140 165 190 215