Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nev (251-275)

251.      ponevérba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od poneveriti: poneverba denarja / dokazali so mu več poneverb; hotel je prikriti poneverbo / večmilijonske poneverbe ♪
252.      ponevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) okoristiti se s prisvojitvijo v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: poneveril je premoženje svojega varovanca; zaprli so ga, ker je poneveril veliko vsoto ♪
253.      ponevérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od poneverjati: kaznovati koga zaradi poneverjanja ♪
254.      ponevérjati  -am nedov. (ẹ́) okoriščati se s prisvajanjem v varstvo zaupanih dobrin, navadno denarja: trdil je, da ni poneverjal ♪
255.      ponevérjenje  -a s (ẹ̑) poneverba: osumili so ga poneverjenja denarja ♪
256.      poneverjeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj poneveri: ugotovili so, da je poneverjevalec ♪
257.      ponevíhten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na čas po nevihti: ponevihtni zrak; na vrh Triglava so prišli v hladnem ponevihtnem jutru ♪
258.      popoldnévnik  -a [u̯d] m (ẹ̑) časopis, ki izhaja popoldne: izdajati popoldnevnik; jutranjik in popoldnevnik ♪
259.      porumenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. rumeneti: gozd že porumeneva ♪
260.      potemnévati  -am [tǝm] nedov. (ẹ́) postajati nekoliko temen: nebo potemneva ∙ sonce vzhaja in zarja potemneva postaja manj vidna ♪
261.      potonévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. toniti: čolniček potoneva / pesem potoneva v daljavi ♪
262.      preminévanje  -a s (ẹ́) knjiž. minevanje: preminevanje časa / proces nastajanja in preminevanja v naravi ♪
263.      preminévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. minevati: dnevi hitro preminevajo / čas je kar premineval / mladost mi že premineva ♪
264.      preneváren  -rna -o prid. (á ā) preveč nevaren: tekmovanja ne bo, ker je proga v takih razmerah prenevarna / tako prehitevanje je prenevarno ♪
265.      prenevédanje  -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja ♪
266.      prenevédast  -a -o prid. (ẹ́) knjiž. sprenevedast: reči s prenevedastim glasom prenevédasto prisl.: prenevedasto je gledala okoli sebe ♪
267.      prenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) knjiž. sprenevedati se: dekle se preneveda; ne zna se prenevedati ♪
268.      psíhonevróza  -e ž (ȋ-ọ̑) med. nevroza: zdraviti psihonevrozo ♪
269.      razbesnévati se  -am se nedov. (ẹ́) ekspr. postajati (bolj) silovit: boj, nevihta se razbesneva ♪
270.      razgnéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. razjeziti, razburiti: njene besede so ga zelo razgnevile; samo navidez se je razgnevil razgnévljen -a -o: razgnevljen je odšel od doma ♪
271.      razplamenévati  -am nedov. (ẹ́) delati, povzročati, da kaj začne močno plameneti: veter je razplameneval kresove; ogenj se razplameneva; pren. zbirali so somišljenike in razplamenevali boj na tem ozemlju; upor se je čedalje bolj razplameneval ♪
272.      sédemdnéven  -vna -o [dǝm] prid. (ẹ̄-ẹ̑) ki traja sedem dni: sedemdnevni izlet, tečaj ♪
273.      skoprnévati  -am tudi izkoprnévati -am nedov. (ẹ́) ekspr. zaradi močnega čustva postajati nemočen, brezčuten, mrtev: dekle je kar skoprnevalo, ko ga je poslušalo / skoprnevati od ljubezni, sreče ∙ star. skoprnevati od strahu zelo se bati, dreveneti; redko skoprnevati po fantu koprneti; zastar. vedno bolj skoprneva hira, slabi ♪
274.      skrepenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. postajati trd, otrpel: skrepenevati od mraza / lava počasi skrepeneva se strjuje ♪
275.      splahnévati  -am nedov. (ẹ́) plahneti, upadati: oteklina že splahneva / njena bojevitost splahneva / vode odtekajo in splahnevajo ♪

   126 151 176 201 226 251 276 301 326 351