Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nev (190-214)



  1.      enodnévnica  -e ž (ẹ̑) 1. žuželka, ki živi samo nekaj ur: ličinke enodnevnic živijo v vodi; roj enodnevnic; pren., ekspr. upamo, da ta umetniška skupina ne bo samo muha enodnevnica v našem kulturnem življenju 2. knjiž., ekspr. kar ima majhno, kratkotrajno vrednost: bulvarne veseloigre so navadno enodnevnice; operetna enodnevnica 3. redko kar traja en dan: tura enodnevnica
  2.      enodnévnik  -a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. kdor ima kratkotrajen ugled, kratkotrajno veljavo: to so sami enodnevniki
  3.      enodnévnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost enodnevnega: enodnevnost pojava / knjiž., ekspr. v pravi umetnini ni prostora za enodnevnost
  4.      ginévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad
  5.      ginévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. 1. ponehavati, izgubljati se: strah je gineval; ta navada že gineva; njegovo navdušenje je bolj in bolj ginevalo / popoldan je le počasi gineval 2. slabeti, hirati: vidno je ginevala pod težo skrbi / spomin mu vedno bolj gineva peša
  6.      gnév  in gnèv gnéva m (ẹ̑; ẹ́) knjiž. visoka stopnja jeze, navadno združene s prezirom, ogorčenjem: obšel ga je gnev; polotila sta se ga obup in gnev; tresel se je od gneva; to spoznanje jo je napolnjevalo z gnevom; občutil je bolesten gnev do njega
  7.      gnévati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. jeziti se, razburjati se: zaradi tega se ne gnevaj
  8.      gnéven  -vna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na gnev: bil je trpek in gneven / gnevne solze; besede so bile dovolj gnevne gnévno prisl.: gnevno mu je odgovoril
  9.      hermenévtičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od hermenevtika: hermenevtična razlagalna metoda
  10.      hermenévtika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
  11.      ihnévmon  -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon
  12.      izginévanje  in zginévanje -a s (ẹ́) glagolnik od izginevati: izginevanje rdečih tonov s slike / izginevanje privatne lastnine
  13.      izginévati  -am in zginévati -am nedov. (ẹ́) izginjati: nekatere barve na sliki že izginevajo / potok izgineva med skalovje / stari običaji izginevajo / napetost polagoma izgineva
  14.      izmanevrírati  -am dov. () publ. s spretnostjo, zvijačnostjo onemogočiti koga, ga odstraniti z določenega položaja: izmanevrirati političnega tekmeca; v podjetju so ga izmanevrirali; prim. zmanevrirati
  15.      iznevéra  -e ž (ẹ̑) zastar. nezvestoba: ni se mogel sprijazniti z njeno iznevero
  16.      iznevériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. knjiž. povzročiti, da kdo preneha biti zvest: izneveriti komu ženo 2. publ. biti neuspešen, odpovedati: propaganda je tokrat izneverila / vreme nas je izneverilo 3. zastar. poneveriti: izneveril je veliko vsoto denarja iznevériti se postati nezvest: izneveriti se možu / izneveriti se tovarišem / izneveriti se načelom, navadam ne držati se jih
  17.      iznevérjati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. povzročati, da kdo preneha biti zvest: izneverjati komu nevesto iznevérjati se postajati nezvest: dekle se mu izneverja / prijatelji se mu izneverjajo / izneverjati se domačemu kraju / izneverjati se načelom ne držati se jih
  18.      iznevérjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izneveriti: izneverjenje možu / izneverjenje obljubi
  19.      iznevérnik  -a m (ẹ̑) zastar. odpadnik: razglasili so ga za iznevernika in mu vzeli vsa posestva
  20.      iznevídeti  -im in znevídeti -im dov.) nar. zahodno začutiti nenaklonjenost, odpor do koga: zaradi surovosti so ga ljudje iznevideli
  21.      izplamenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko izgubljati močen sijaj, svetlobo: zarja izplameneva
  22.      ízvenevrópski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. ki ni v Evropi, neevropski: izvenevropske dežele / izvenevropska trgovina
  23.      izzvenévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izzvenevati: izzvenevanje strun / izzvenevanje akordov
  24.      izzvenévati  -am nedov. (ẹ́) 1. približevati se koncu zvenenja: zadnji akordi izzvenevajo / v daljavi izzveneva zvonjenje; pren., knjiž. ekspresionizem je počasi izzveneval 2. knjiž., s prislovnim določilom končevati se s čim: skladba izzveneva v mirnih zvokih / publ. diskusija izzveneva v zahtevo, da je treba izrečene sklepe čimprej realizirati // z oslabljenim pomenom izraža stanje, lastnost, kot nakazuje določilo: pesnikov klic javnosti je izzveneval brez odmeva; roman izzveneva avtobiografsko; njegove besede izzvenevajo kot grožnja
  25.      karnevál  -a m () praznovanje pusta, zlasti v večjih mestih: v Riu de Janeiru se je začel karneval; organizirati karneval / karneval je šel po vseh glavnih ulicah karnevalski sprevod // knjiž. pustovanje, pust: udeležiti se karnevala; pren., ekspr. vse naše življenje je karneval

   65 90 115 140 165 190 215 240 265 290  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA