Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nel (8-32)

8.      nèlegálnost  -i ž (ȅ-ȃ) lastnost, značilnost nelegalnega: nelegalnost delovanja, trgovanja / stranka je imela kljub nelegalnosti močen vpliv / aktivisti so se umaknili v nelegalnost ilegalo ♪
9.      nèlegitímen  -mna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni legitimen: nelegitimna vlada / nelegitimni dedič / nelegitimni otroci ♪
10.      nèlép  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi // evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba nèlepó 1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti 2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal ♪
11.      nèlépost  -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nelepega: nelepost njenega obraza / ekspr. nelepost take kritike / knjiž. Vsi njih grehi, neleposti in celo grozote se rode iz slabosti (J. Vidmar) ♪
12.      nèlepôta  -e ž (ȅ-ó) lastnost, značilnost nelepega: lepota in nelepota / ekspr. doživljal je nelepoto medsebojnih odnosov ♪
13.      nèlikvíden  -dna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni likviden: nelikvidni kupci; nelikviden denarni zavod ♦ ekon. nelikvidni del premoženja del premoženja, ki ni unovčljiv ♪
14.      nèlikvidíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nav. ekspr. ki ni likvidiran: nelikvidirani ostanki kapitalistične miselnosti ♦ adm. nelikvidirani računi ♪
15.      nèlikvídnost  -i ž (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti: nelikvidnost gospodarskih organizacij; posledica nelikvidnosti / nelikvidnost v gospodarstvu ♪
16.      nèliteráren  -rna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni literaren: neliterarni tokovi v umetnosti / neliterarni ustvarjalci / strokovne, neliterarne revije ♪
17.      nèljúb  -a -o prid. (ȅ-ȗ ȅ-ū) 1. ki (komu) ni ljub: ni se želel srečati z neljubim tekmecem; ta človek mu je iz več vzrokov neljub; neljubo sorodstvo / spomin nanj ji je neljub 2. nav. ekspr. ki prinaša nevšečnosti, težave: zgodila se je neljuba napaka, pomota; bal se je neljubih posledic / neljub dogodek, prizor; doživel je neljubo presenečenje nèljúbo tudi nèljubó 1. prislov od neljub: biti neljubo presenečen 2. v povedni rabi, z dajalnikom izraža nezadovoljstvo: neljubo mu je, da hodiš tja; neljubo mu je bilo govoriti o tem ♪
18.      nèljubézen  -zni ž (ȅ-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen - minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni ♪
19.      nèljubeznív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka ljubeznivosti: hladen, neljubezniv človek / v trgovini so bili zelo neljubeznivi do njega, z njim / doživel je precej neljubezniv sprejem / neljubeznivo ravnanje, vedenje nèljubeznívo prisl.: neljubeznivo odgovoriti ♪
20.      nèljubeznívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neljubeznivega človeka: njegova neljubeznivost jih je odvračala od njega; očitala mu je neljubeznivost / pred njeno neljubeznivostjo se je raje umaknil ♪
21.      nèljúbljen  -a -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki ni ljubljen, ni deležen ljubezni: bil je neljubljen in tudi sam ni ljubil / prisilili so jo v zakon z neljubljenim možem z možem, ki ga ni ljubila ♪
22.      nèljudjé  -ljudí m mn., daj. nèljudém, tož. nèljudí, mest. nèljudéh, or. nèljudmí (ȅ-ẹ̑) ekspr. množina od nečlovek: v tistih težkih časih so ljudje postajali neljudje; prim. nečlovek ♪
23.      nèljúdski  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni ljudski: neljudski, izumetničeni izrazi / neljudska država, vlada ♪
24.      nèločljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da ločiti: neločljivi deli priprave / neločljiva zakonska zveza / glasovi v daljavi so bili neločljivi od streljanja / ekspr.: neločljiva prijatelja sta zelo velika, dobra; to je neločljiva celota nèločljívo prisl.: neločljivo povezan, zvezan s čim ♪
25.      nèločljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neločljivega: zagovarjati neločljivost zakona / ekspr. njuna neločljivost sošolcem ni bila po volji ♪
26.      nèlógičen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́) ki ni logičen: nelogični pojmi / nelogično izražanje, mišljenje / nelogičen predlog / njegova želja je nelogična nèlógično 1. prislov od nelogičen: nelogično govoriti, misliti 2. v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelogično je, da se prepira z njim ♪
27.      nèlógičnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti ♪
28.      nèlojálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni lojalen: nelojalen državljan; biti nelojalen do države / knjiž. nelojalen sodelavec / knjiž. nelojalna reklama ♦ ekon. nelojalna konkurenca konkurenca, ki ni v skladu s pravnimi predpisi, poslovnimi običaji in poslovno moralo nèlojálno prisl.: nelojalno ravnati ♪
29.      nèlojálnost  -i ž (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od lojalnosti: očitati komu nelojalnost ♪
30.      nèlôven  -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) nasproten, drugačen od lovnega: lovna in nelovna področja / nelovna doba / lovne in nelovne živali ♦ lov. nelovna divjad divjad, ki se po predpisih ne sme loviti ♪
31.      nèlôvski  -a -o prid. (ȅ-ó) ki ni lovski: to je nelovsko ravnanje / lovski in nelovski psi ♪
32.      nélson  tudi nélzon -a m (ẹ̑) šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik: izvesti nelson / držati nasprotnika v nelsonu ♪

   1 8 33 58 83 108 133 158 183 208