Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Nel (76-100) 
- satanéla -e ž (ẹ̑) knjiž. satanka: satan in satanela / ta ženska je prava satanela ♪
- skrepenélost -i ž (ẹ́) knjiž. trdost, otrplost: skrepenelost rok / čustvena skrepenelost ♪
- spinél tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom ♪
- sprhnélost -i ž (ẹ́) stanje sprhnelega: sprhnelost lesa ♪
- špinel gl. spinel ♪
- šrapnél -a m (ẹ̑) topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom: zadel ga je šrapnel; drobec šrapnela ♪
- šrapnélski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šrapnel: šrapnelski drobec / šrapnelska rana ♪
- trihinéla -e ž (ẹ̑) zool. trihina: odkriti trihinele v črevesju ♪
- trihinelóza -e ž (ọ̑) med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinelozo ♪
- trihinelózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinelozo: trihinelozna žival / trihinelozna svinina trihinasta ♪
- tunél -a m (ẹ̑) 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel // navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt 2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama ◊ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo
zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik ♪
- tunélec -lca m (ẹ̑) žarg. delavec, ki gradi predore: minerji in tunelci ♪
- tunelnína -e ž (ȋ) tur. pristojbina za prevoz skozi predor, predornina: plačati tunelnino ♪
- tunélski -a -o prid. (ẹ̑) pog. predorski: tunelske stene / tunelski hodniki podzemne železnice ♦ grad. tunelski opaž predoru podoben kovinski opaž za betoniranje zidov in stropov hkrati; les. tunelski les les za gradnjo predorov; teh. tunelska peč peč, pri kateri se snov, ki se peče, segreva, pomika skozi predoru podoben prostor ♪
- uplahnélost -i ž (ẹ́) značilnost uplahnjenega: uplahnelost lic; uplahnelost in nabreklost ♪
- uvenélost -i ž (ẹ́) stanje uvenelega: uvenelost šopka / ekspr. uvenelost ustnic ♪
- začrnélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost začrnelega: začrnelost listov; začrnelost streh ♪
- zagrenélost -i ž (ẹ́) stanje zagrenelega: zagrenelost kruha, moke / pisateljeva črnogledost in zagrenelost / delati kaj brez zagrenelosti / občutje zagrenelosti ♪
- zakasnélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. zamudnik: semintja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut ♪
- zakasnélost -i ž (ẹ́) knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno: ideje so kljub zakasnelosti zanimive ♪
- zakrnélost -i ž (ẹ́) stanje zakrnelega: zakrnelost organa / ekspr. čustvena zakrnelost ♪
- zapoznèl in zapoznél -éla -o [eu̯] prid. (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: zapoznel razvoj, učinek; zapoznela pomlad; zapoznelo cvetenje 2. ki ostane, se zadržuje kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapozneli ptič / zapozneli plodovi; zapoznelo cvetje / zapozneli vozniki zapoznélo prisl.: zapoznelo izšla knjiga; prim. zapozneti ♪
- zapoznélec -lca [lc in u̯c] m (ẹ̑) knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov // kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije ● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari ♪
- zapoznélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zapoznelega: zapoznelost prevoda ♪
- zatemnélost -i [tǝm] ž (ẹ́) lastnost, značilnost zatemnelega: zatemnelost prostora ∙ knjiž. trenutki duševne zatemnelosti zmedenosti ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226 
