Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nel (76-100)



  1.      satanéla  -e ž (ẹ̑) knjiž. satanka: satan in satanela / ta ženska je prava satanela
  2.      skrepenélost  -i ž (ẹ́) knjiž. trdost, otrplost: skrepenelost rok / čustvena skrepenelost
  3.      spinél  tudi špinél -a m (ẹ̑) min. poldrag kamen rdeče, modre, zelene barve: prstan s spinelom
  4.      sprhnélost  -i ž (ẹ́) stanje sprhnelega: sprhnelost lesa
  5.      špinel  gl. spinel
  6.      šrapnél  -a m (ẹ̑) topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom: zadel ga je šrapnel; drobec šrapnela
  7.      šrapnélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šrapnel: šrapnelski drobec / šrapnelska rana
  8.      trihinéla  -e ž (ẹ̑) zool. trihina: odkriti trihinele v črevesju
  9.      trihinelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. bolezen ljudi in nekaterih živali, ki jo povzročajo ličinke trihin: zboleti za trihinelozo
  10.      trihinelózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trihinelozo: trihinelozna žival / trihinelozna svinina trihinasta
  11.      tunél  -a m (ẹ̑) 1. pog. cevast prostor pod zemljo, urejen za železniški, cestni promet; predor: vlak prihaja iz tunela; peljati se skozi tunel / graditi, prebijati tunel / cestni, železniški tunel // navadno s prilastkom kar je podobno temu prostoru: pot je bila speljana skozi tunel iz vinskih trt 2. cevasta naprava med dvema objektoma, namenjena za prehod: tunel med vesoljskima ladjama ◊ agr. tunel naprava iz lahkega ogrodja, preko katerega je napeta folija, za uravnavanje, pospeševanje rasti; navt. tunel polkrožni prostor, skozi katerega vodi vijačna gred iz stroja do krme, predor; teh. aerodinamični tunel veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarjajo zračni tokovi za določanje aerodinamičnih lastnosti letal, avtomobilov s pomočjo meritev na modelih; vetrovnik
  12.      tunélec  -lca m (ẹ̑) žarg. delavec, ki gradi predore: minerji in tunelci
  13.      tunelnína  -e ž () tur. pristojbina za prevoz skozi predor, predornina: plačati tunelnino
  14.      tunélski  -a -o prid. (ẹ̑) pog. predorski: tunelske stene / tunelski hodniki podzemne železnice ♦ grad. tunelski opaž predoru podoben kovinski opaž za betoniranje zidov in stropov hkrati; les. tunelski les les za gradnjo predorov; teh. tunelska peč peč, pri kateri se snov, ki se peče, segreva, pomika skozi predoru podoben prostor
  15.      uplahnélost  -i ž (ẹ́) značilnost uplahnjenega: uplahnelost lic; uplahnelost in nabreklost
  16.      uvenélost  -i ž (ẹ́) stanje uvenelega: uvenelost šopka / ekspr. uvenelost ustnic
  17.      začrnélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost začrnelega: začrnelost listov; začrnelost streh
  18.      zagrenélost  -i ž (ẹ́) stanje zagrenelega: zagrenelost kruha, moke / pisateljeva črnogledost in zagrenelost / delati kaj brez zagrenelosti / občutje zagrenelosti
  19.      zakasnélec  -lca [lc in c] m (ẹ̑) knjiž. zamudnik: semintja je srečala kakega zakasnelca / zakasnelec je skočil k ostalim piščancem pod kokljino perut
  20.      zakasnélost  -i ž (ẹ́) knjiž. dejstvo, da se kaj pojavi z zamudo, pozno: ideje so kljub zakasnelosti zanimive
  21.      zakrnélost  -i ž (ẹ́) stanje zakrnelega: zakrnelost organa / ekspr. čustvena zakrnelost
  22.      zapoznèl  in zapoznél -éla -o [e] prid. ( ẹ́; ẹ̑ ẹ́) 1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje: zapoznel razvoj, učinek; zapoznela pomlad; zapoznelo cvetenje 2. ki ostane, se zadržuje kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapozneli ptič / zapozneli plodovi; zapoznelo cvetje / zapozneli vozniki zapoznélo prisl.: zapoznelo izšla knjiga; prim. zapozneti
  23.      zapoznélec  -lca [lc in c] m (ẹ̑) knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: ulice so bile prazne, zadnji zapoznelci so hiteli domov // kdor naredi kaj pozneje kot drugi; zamudnik: zapoznelci v uvajanju moderne tehnologije ● knjiž. bil je otrok zapoznelec starši so bili ob njegovem rojstvu že razmeroma stari
  24.      zapoznélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zapoznelega: zapoznelost prevoda
  25.      zatemnélost  -i [tǝm] ž (ẹ́) lastnost, značilnost zatemnelega: zatemnelost prostora ∙ knjiž. trenutki duševne zatemnelosti zmedenosti

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA