Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nel (301-325)


  1.      mŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. nav. 3. os. priti v stanje mrka: v omenjenem razdobju je luna dvakrat mrknila / ekspr. svetloba je mrknila potemnela; pren., ekspr. njegova slava je mrknila 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: pustolovski duh še ni mrknil; nasmeh na licih mu je mrknil // pog. naskrivaj, neopazno oditi: po večerji je mrknil iz hiše; mrknil je v Ameriko; po tem je nekam mrknil 3. knjiž. postati mrk, nerazpoložen: po teh besedah je mrknila in se umaknila; ob pogledu nanje je mrknil / obraz mu je mrknil ● ekspr. žarnica je mrknila ugasnila; ekspr. mrkniti z očmi po čem na hitro, skrivaj pogledati; prim. mrkel ♪
  2.      mučeníca  -e ž (í) 1. ekspr. ženska, ki dosti trpi, težko živi: vsa hiša je slonela na njej, mučenici; če mora količkaj delati, misli, da je mučenica 2. zastar. mučenka: svetnice mučenice ♪
  3.      múčiti  -im nedov. (ú ȗ) 1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti 2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor, velike neprijetnosti: ni je dal študirat, kaj bi jo mučil; mučil in teptal je ljudstvo; glej, kako mučiš psa, ko ga imaš na verigi / kaj bi mučil avtomobil po teh hribih; ne bom (si) mučil oči v temi / mučil jih je z dolgoveznim govorjenjem; ne bi vas rad mučil s številkami 3. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: mučil ga je z molkom, namigovanjem / negotovost ga muči; mučilo ga je, da so ga odstavili // nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: muči ga zahrbtna bolezen ima zahrbtno bolezen; mučijo ga dvomi; začela ga je mučiti radovednost, kaj se je zgodilo postal je radoveden; žeja ga muči zelo je žejen ● ekspr. ves večer je mučil harmoniko (slabo) igral nanjo múčiti se 1. imeti telesne ali duševne bolečine: videl je, da se bolnik muči; mučil se je tako zelo, da ga ni mogla gledati; ranjeno žival so ubili, da se ne bi mučila // zelo neudobno, nelagodno se počutiti: otrok se muči v takih čevljih; divje živali se mučijo v kletkah 2. čutiti velik napor: poglej, kako se ti mučiš, jaz pa zlahka dvignem; zelo se je mučila, ko je vlekla voz // ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: muči se z nemščino, pa ji ne gre; sama se muči z otroki in gospodinjstvom; pren. ladja se muči skozi valove // knjiž. truditi se, prizadevati si: vojaki so se mučili, da bi premaknili voz; zelo se je mučil, da bi jih pridobil múčen -a -o: usoda mučenega naroda; bili so mučeni in pobiti ♪
  4.      mutácija  -e ž (á) 1. med. spreminjanje glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavanje glasu: zapoznela mutacija 2. biol. nova dedna lastnost organizma, dedna sprememba: večanje števila mutacij zaradi radioaktivnosti / mutacija genov / pomen mutacije za nastanek novih vrst 3. publ. spreminjanje, prilagajanje: umetnost je podvržena mutaciji in selekciji ◊ tisk. izmenjava dela tiskarskega stavka v posamezni izdaji ♪
  5.      nabíjati  -am nedov. (í) 1. s tolčenjem, udarjanjem spravljati na kaj: čevljar nabija čevelj na kopito; nabijati obroče na sode / sodar že ves dan nabija škafe // pritrjevati kam, na kaj, navadno z žeblji: nabijati obešalnike na zid; ves dan že nabija podkvice na čevlje / plezal je počasi, ker je sproti nabijal kline zabijal / nabijati žeblje na steno 2. s tolčenjem, udarjanjem polniti kaj: nabijati kalup s peskom / nabijati vrtine za streljanje // polniti orožje z naboji: vojaki so nabijali in streljali; nabijati puško, top / možnarje zna samo on dobro nabijati 3. s tolčenjem, udarjanjem delati kaj gosto, trdno: nabijati beton, zemljo // s tolčenjem, udarjanjem delati kaj iz česa: nabijati ilovnato steno / nabijati tla s tolkači 4. ekspr. močno streljati: iz oklopnega vlaka so nabijali za njimi; topovi nabijajo že ves dan 5. ekspr. (zelo) slišno, navadno enakomerno tolči, udarjati: dež nabija na okna, po oknih; nekdo je s pestmi nabijal po vratih / bobni in činele nabijajo že vso noč / slabš. cele dneve nabija po klavirju igra / srce mu je od razburjenja nabijalo v prsih močno tolklo, bílo // redko tepsti, pretepati: fantje so smeli prestopnike nabijati po mili volji 6. ekspr. dvigati, višati: nabijati cene; normo jim nabijajo, plač pa ne zvišajo / nabijajo nove in nove davke nalagajo, predpisujejo 7. elektr. elektriti: nabijati ebonitno palico; tam se delci negativno nabijajo / nabijati baterijo z enosmernim tokom polniti ● nar. zvonovi nabijajo k prazniku zvonijo, pritrkavajo; brezoseb., ekspr. popravljal je strelovod, ko je najbolj nabijalo treskalo; ekspr. ves dan nabijajo tarok igrajo; ekspr. otroci vsako popoldne nabijajo žogo na dvorišču igrajo nogomet; nar. dolenjsko prehladil se je in zdaj nabija cele noči kašlja ♪
  6.      nagnêsti  -gnêtem dov., nagnêtel in nagnétel nagnêtla, stil. nagnèl nagnêla (é) povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: ujetnike so nagnetli v vagone; mladina se takoj nagnete na plesišče / veter je nagnetel oblake nad dolino; dogodki so se nagnetli, da so jim komaj sledili nagnetèn -êna -o: vlak je bil nagneten z vojaki; ob ograji nagnetena množica se je poslavljala ♪
  7.      naklonína  -e ž (ȋ) redko 1. nagib, naklon: določiti naklonino vzpenjače; povprečna naklonina stene je 80° 2. pobočje, strmina: vsa naklonina se je bleščala v soncu; zdrsnil je po zaledeneli naklonini ♪
  8.      nalíčje  -a s (ȋ) knjiž. 1. maska, krinka: nadeti (si), sneti (si) naličje; naličje z dolgim nosom / ta pisatelj je snel družbi naličje; to je le njegovo naličje, ne pa bistvo 2. tančica, pajčolan: nevesta z naličjem; gosto, prozorno naličje / nekatere osebe v romanu je zastrl z naličjem romantike ♦ etn. prt, tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz 3. podoba, videz, zunanjost: evropsko naličje mesta; naličje pokrajine se je spremenilo ♪
  9.      napóti  prisl. (ọ́) v povedni rabi izraža, da je kaj, kdo ovira pri gibanju: umakni se od vrat, da ne boš napoti; pri plezanju mu je nahrbtnik napoti / ekspr. toliko nas je v hiši, da smo drug drugemu napoti zelo veliko nas je; pren., ekspr. uničil je vsakogar, ki mu je bil, stal napoti ∙ ekspr. včasih sem sam sebi napoti slabe volje, nerazpoložen; star. zelo mu bo napoti, če vas bo srečal neprijetno, neljubo ♪
  10.      naprézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od naprezati: brez naprezanja tega ni mogel prebrati / glas ji je zvenel rezko zaradi naprezanja; naprezanje sluha, vida, živcev ♪
  11.      naseljeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da kdo pride kam prebivat, živet: izgnance naseljujejo po odročnih krajih; naseljujejo jih samo začasno / naseljevati fazane, jerebice na to področje // z naseljevanjem delati, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: naseljevati nenaseljene kraje; obmejna področja so naseljevali z ljudmi iz notranjosti / večino otoka naseljujejo domačini zavzemajo, zasedajo naseljeváti se prihajati kam prebivat, živet: na tem ozemlju so se naseljevala različna plemena / ob jezeru se naseljujejo ptice; pren., ekspr. ob branju te knjige se v bralca naseljuje nelagodnost ♪
  12.      natáknjenost  -i ž (á) ekspr. nerazpoloženost, razdražljivost: nataknjenost ga je minila; v glasu mu je zvenela nataknjenost ♪
  13.      natírati 2 -am dov. (ȋ) ekspr., redko nagnati, zapoditi: natirali so ga iz mesta / nemir ga je natiral iz okostenele vsakdanjosti ♪
  14.      nèblág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-ā) knjiž. 1. ki mu manjka dobrote, plemenitosti: neblag človek 2. redko neprijeten, neljub: s svojim pripovedovanjem mu je obudil neblage spomine / evfem. iz kuhinje se je širil neblag duh zoprn nèblágo prisl.: neblago dišati; neblago ravnati s kom ♪
  15.      nebóre  prid. neskl. (ọ̄) zastar. 1. reven, ubog: nebore otrok, ne ve, kaj ga čaka 2. v prislovni rabi poudarja majhno količino: še tisto nebore upanja mu je splahnelo ♪
  16.      nebosklòn  -ôna m (ȍ ó) zastar. nebo, nebesni obok: nebosklon je počrnel // obzorje: na nebosklonu se je svitalo ♪
  17.      nèčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȅ-ó ȅ-ẹ́) ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje ♪
  18.      nèdrág  -a -o prid. (ȅ-ȃ ȅ-á; v pomenu neljub ȅ-ȃ) ki ni drag: za vsakdanjo uporabo je kupila nedrage skodelice za kavo / nosi prstan z nedragim kamnom / ekspr. ta človek ji ni nedrag ji je drag nèdrágo in nèdragó prisl.: nedrago prodati; sam.: rad bi kupil kaj nedragega; knjiž. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago ♪
  19.      nènaméren  -rna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki ni nameren: nenamerne telesne poškodbe; nenamerno dejanje nènamérno prisl.: nenamerno zavirati delo; nenamerno zakasnelo sporočilo ♪
  20.      nèorgáničen  -čna -o prid. (ȅ-á) knjiž. nelogičen, neutemeljen: neorganičen razvoj ♪
  21.      nèorgáničnost  -i ž (ȅ-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost ♪
  22.      nèosében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki ni oseben: neosebne izkušnje / neoseben jezik, slog / neosebna umetnost; tematika njegovega dela je neosebna / neosebna kritika objektivna ♦ lingv. neosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe 2. knjiž. nedostopen, hladen: je zelo neoseben človek / neoseben pogled / njegov odnos do sodelavcev je zelo neoseben nèosébno prisl.: neosebno odgovarjati; glas ji je zvenel neosebno ♪
  23.      nèprepričeválen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen nèprepričeválno prisl.: njegove besede so zvenele neprepričevalno ♪
  24.      nèrazdvójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̄) publ. neločljiv, nerazdružen: nerazdvojna zveza nèrazdvójno prisl.: nerazdvojno povezan s čim ♪
  25.      nèrazlóčen  -čna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA