Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nej (1.476-1.500)


  1.      privláčen  -čna -o prid., privláčnejši (á ā) 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle // ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala // ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo ◊ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman ♪
  2.      privzdígniti  -em dov. (í ȋ) 1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani: privzdigniti pokrov; pri brananju brano večkrat privzdigne, da jo očisti / privzdigniti bolnika; privzdignil se je na postelji / ko je šla po stopnicah, je privzdignila krilo / privzdigniti klobuk v pozdrav // dvigniti: privzdignil je kozarec proti luči; privzdignila ga je kakor snop / nekoliko privzdigniti zglavje bolnika / mraz privzdigne zemljo 2. narediti kaj izbrano, nevsakdanje: privzdigniti jezik, slog / privzdigniti dejanje nad stvarnost ● vesela glasba jih je privzdignila povzročila, da so šli plesat; ekspr. očitek ga je kar privzdignil zelo razburil, vznevoljil; privzdignil je glas začel glasneje govoriti; privzdigniti kaj v simboliko narediti simbolično; ekspr. od presenečenja ga je kar privzdignilo zelo je bil presenečen privzdígnjen -a -o: privzdignjene strehe toplih gred; od tal privzdignjeno ležišče; slovesno privzdignjen govor; prisl.: govoriti privzdignjeno ♪
  3.      prizadéti  -dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ́) 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je prizadelo vznemirilo / čustveno prizadeti // povzročiti škodo, težave: ta kazen bo prizadela vse, ne samo krivca; povodenj je prizadela zlasti kmečko prebivalstvo; raznarodovalni pritisk je najbolj prizadel mlajšo generacijo / pomagati deželam, ki jih je vojna najbolj prizadela / duhovno, materialno prizadeti 2. povzročiti poškodbe, okvare: potres je prizadel zlasti neustrezno zgrajene stavbe; bombni napad je mesto zelo prizadel / ta bolezen lahko prizadene oči, srce; paraliza jo je zelo prizadela / mraz rastline prizadene 3. povzročiti, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: prizadeti interese, koristi koga; to bo prizadelo red in mir / kazen je prizadela njegov ponos / publ. ta ukrep je prizadel osebne dohodke zaradi tega ukrepa so se osebni dohodki znižali, zmanjšali 4. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadeti komu bolečino, žalost; prizadeti sitnosti, škodo; veliko hudega jim je prizadel // izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: dosti hudega ga je prizadelo v življenju; človeštvo so prizadele nadloge / te kraje pogosto prizadene potres v teh krajih je potres pogosten 5. nedov. in dov., redko tikati se, zadevati: ta predpis nas ne prizadene ● nar. otroci ji veliko prizadenejo z njimi ima veliko dela, skrbi; ekspr. ti stroški jih niso dosti prizadeli so jih lahko poravnali; star. očeta je prizadelo zadela ga je kap; ekspr. ni bilo fanta, ki mu ne bi prizadela srca ki se ne bi zaljubil vanjo prizadéti si nedov., nar. prizadevati si: veliko si prizadene, da bi se oženil; nobeden drug si za to ni toliko prizadel prizadét -a -o 1. deležnik od prizadeti: zdravljenje prizadetega organa; njegov ponos je bil prizadet; on je najmanj prizadet pri tem; pri potresu prizadete hiše; prizadeta krivica; pomoč prizadetemu prebivalstvu 2. ki ima kako, navadno prirojeno napako, okvaro: imeti prizadetega otroka; po nesreči je ostal prizadet; duševno, telesno prizadet; slušno prizadeti otroci; prisl.: prizadeto govoriti; dogodek opisuje zelo prizadeto; sam.: prizadeti tega ni vedel; pomoč prizadetim ♪
  4.      prizadéven  -vna -o prid., prizadévnejši (ẹ́) ki si prizadeva: prizadeven učenec; delaven je in prizadeven; preveč je prizadeven // ki izraža, kaže prizadevnost: prizadevno delo, iskanje ∙ publ. prizadeven popis krajev natančen, skrben prizadévno prisl.: prizadevno se lotiti dela; prizadevno napisana razprava ♪
  5.      problém  -a m (ẹ̑) 1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme // s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem 2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom 3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / žarg.: to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvar ◊ mat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem ♪
  6.      prodóren  -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki more prodreti: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno 2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje 3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster ◊ geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika prodórno prisl.: prodorno misliti ♪
  7.      producènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. knjiž. proizvajalec: producent blaga za široko potrošnjo; producenti in konsumenti / ta država je najvažnejši producent svinca ♦ ekon. neposredni producent ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine 2. film. kdor se ukvarja s financiranjem filma: pri snemanju filma upoštevati zahteve producenta / filmski producent ♪
  8.      prodúkt  -a m (ȗ) 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica 4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil ◊ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju ♪
  9.      produktíven  -vna -o prid., produktívnejši (ȋ) 1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb: produktivni del prebivalstva / produktivne in neproduktivne dejavnosti / produktivna zemljišča zemljišča, primerna, porabna za obdelovanje 2. ki razmeroma veliko naredi, proizvede: biti zelo produktiven; nagraditi produktivne gospodarske organizacije / gospodarsko produktivni poklici donosni 3. publ. ustvarjalen, kreativen: produktivni in reproduktivni umetniki ◊ ekon. produktivna potrošnja sredstva, porabljena za proizvodnjo; produktivne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; produktivno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost ♪
  10.      profesionálen  -lna -o prid. (ȃ) poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni igralec; profesionalni in amaterski vozniki ♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica ♪
  11.      profít  -a m (ȋ) 1. v kapitalistični ekonomiki presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista ♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi 2. pog. dobiček, korist: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit ♪
  12.      prógast  -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima proge: progast kožuh živali; oblečen je v črne, progaste hlače; progasta obleka, pižama; ptič z rumeno progastim perjem; rjavo progast / progast vzorec 2. podoben progi: progasta senca ◊ anat. progaste mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; bot. progasti žafran žafran z vijoličastimi cveti, ki imajo temnejše proge, Crocus variegatus; zool. progasta belouška belouška z dvema belima ali rumenima progama vzdolž hrbta in repa, Natrix natrix; progasta trakulja trakulja s prečnimi brazdami med odrivki, Taenia rhynchus saginatus ♪
  13.      programíranje  -a s (ȋ) glagolnik od programirati: a) ukvarjati se s programiranjem; programiranje koncertov, televizijskega sporeda b) finančno, gospodarsko programiranje; programiranje dela / biro za programiranje c) programiranje pečice / programiranje računalnika ◊ ekon. linearno programiranje matematično analiziranje problema, s katerim se izmed mogočih rešitev določi najboljša, najprimernejša ♪
  14.      proizvóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na proizvodnjo: doseči, uresničiti proizvodni načrt; modernizirati proizvodni postopek, proces; povečati proizvodno zmogljivost obrata / proizvodne in neproizvodne dejavnosti / proizvodni stroški stroški, ki nastanejo pri proizvodnji; proizvodna cena cena, ki obsega proizvodne stroške ♦ ekon. proizvodni odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; proizvodno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost; ped. proizvodno delo učencev oblika organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga opravljajo učenci v delovni organizaciji; šport. proizvodna gimnastika telesne vaje proti utrujenosti med delom ♪
  15.      prókónzul  -a m (ọ̑-ọ̑) 1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj 2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati ♪
  16.      promèt  -éta m (ȅ ẹ́) 1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet 2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal 3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; sekretariat za promet 4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet 5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno ● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo ◊ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; jur. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga ♪
  17.      prométen  -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑) nanašajoč se na promet: a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil / prometni miličnik; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni znak; prometna milica; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik c) prometni davek; prometna vrednost izdelka ◊ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; jur. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter prenos obvestil po pošti, telegrafu, telefonu in radiu; žel. prometni urad prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa prométno prisl.: prometno pomemben kraj ♪
  18.      prométnica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prometnik: prometnica je dala znak za odhod vlaka / v križišču je stala prometnica in urejala promet 2. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica ♪
  19.      prostóren  -rna -o prid., prostórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ima sorazmerno veliko prostora: prostorna dvorana je bila polna; priti s prostorno torbo / prostoren trg, vrt 2. prostorski: prostorne razsežnosti / prostorna razporeditev prostórno prisl.: prostorno ločiti; biti prostorno omejen ♪
  20.      pròšt  prôšta m (ȍ ó) rel. 1. predstojnik kapitlja: kanoniški seji je načeloval prošt; prošt in kanoniki / stolni prošt 2. naslov za predstojnika pomembnejše župnije: metliški prošt ♪
  21.      prozóren  -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala ♪
  22.      próžen  -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
  23.      prvák  -a m (á) 1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, republiški, svetovni prvak ♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere 3. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki // v nekaterih državah ugleden, vpliven član organizacije, stranke: policija je aretirala več sindikalnih prvakov; prvak konservativne, liberalne stranke 4. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov ♪
  24.      prvákinja  -e ž (á) ženska oblika od prvak: premagati prvakinjo; publ. osvojiti naslov prvakinje / državna, olimpijska, svetovna prvakinja / prvakinja baleta najvidnejša, glavna plesalka v baletni skupini; prvakinja opere najvidnejša, glavna pevka v operni skupini ♪
  25.      pŕvi  -a -o štev. (ȓ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja // nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi 2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi menu obsežnejši, dražji menu / žarg., šol. on je prvi matematik v razredu // nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v kolektivu / prva dama slovenske popevke 3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola // nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec 4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo ● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama v meščanskem okolju naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen ◊ avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; jur. sodišče prve stopnje; lingv. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; muz. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878 pŕvi -a -o sam.: prvi v razredu je dobil knjigo; denar ti bom vrnil prvega (v mesecu); diplomiral je med prvimi; žarg., avt. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; danes sem v prvo tu vprvo ♪

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA