Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nej (1.401-1.425)


  1.      presumírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. domnevati, predpostavljati: stanje je tako, kot smo presumirali / v svojih delih je intuitivno presumiral marsikaj, kar je pozneje dognala psihologija; v analizi se presumira, da so bili vsi preizkusi opravljeni natančno ♪
  2.      presvetljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma 2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti ♪
  3.      preštéti  -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko ◊ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl ♪
  4.      pretékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. v teku večkrat prečkati: tukaj divjad preteka cesto 2. v teku prehitevati: pretekati počasnejše tekmovalce ● zastar. čas nam je hitro pretekal mineval; nar. streha preteka pušča; zastar. posode so preveč polne, voda preteka teče, se zliva čez rob; zastar. dolino preteka mirna reka po dolini teče; zastar. v znanju ga je pretekal prekašal, presegal ♪
  5.      pretísk  -a m (ȋ) glagolnik od pretiskati: pretisk bankovcev, znamk / komisija za pretiske ● redko pretisk iz letopisa ponatis ◊ filat. z dodatnim, kasnejšim tiskanjem nastala sprememba številke, ki označuje nominalno vrednost ♪
  6.      pretískati  -am dov. (í) 1. natisniti kaj čez kaj, kar je že natisnjeno: pretiskati naslov / pretiskati bone 2. ponovno potiskati: pretiskati papir s kričečimi barvami pretískan -a -o: pretiskano besedilo ♦ filat. pretiskana znamka znamka, na kateri je z dodatnim, kasnejšim tiskanjem spremenjeno besedilo ali številka, ki označuje nominalno vrednost ♪
  7.      pretláčiti  -im, in pretlačíti in pretláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. s tlačenjem spravljati skozi kaj: pretlačiti paradižnik skozi sito / pretlačiti kuhan fižol 2. popolnoma, v celoti stlačiti: pretlačiti grozdje; dobro pretlačiti krompir, da ne ostanejo koščki pretláčen -a -o: pretlačena skuta; pretlačeno sadje ♪
  8.      preudáren  -rna -o prid., preudárnejši (á ā) ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled preudárno prisl.: preudarno govoriti, izbirati ♪
  9.      preusmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig ♪
  10.      preusmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje ♪
  11.      prevágati  -am dov. (ȃ) pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre ● pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša prevágati se prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal ♪
  12.      prevèč  prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b) z glagolom: preveč govori, pa premalo dela; preveč sedi, zato je bolan / to je preveč; deset dinarjev je preveč plačal; tisoč je dosti preveč; ekspr. previdnosti ni nikoli preveč / kot vljudnostna fraza ali zahtevam preveč, če te prosim za uslugo 2. izraža stopnjo, ki je višja, kot ustreza: ni zdrava, preveč je bleda; pot je preveč strma; ta naloga je za začetnika preveč zahtevna; ekspr. ti ljudje so zelo gostoljubni, še preveč / preveč daleč je do doma, da bi šel peš; ne grem na sprehod, preveč je mraz / ekspr.: preveč je možaka v njem, da bi popustil; preveč optimist je, da bi bil previden / preveč hiteti, se truditi; ekspr. vse preveč skrbi zanjo 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo veliko mero, stopnjo: dekle je lepo, preveč lepo; fant je kar preveč priden; (vse) preveč utrujen je, kar kleca / kot vljudnostna fraza hvala, preveč ste prijazni 4. ekspr., v nikalnih stavkih izraža majhno mero, stopnjo: njemu se ne sme preveč verjeti; me ne zanima preveč / pohiti, nimamo preveč časa; z obleko ni preveč zadovoljna 5. evfem. izraža nezadostno stopnjo: to dekle ni ravno preveč lepo; nisi preveč priden ● ekspr. nazadnje mu je le bilo preveč in je odšel se je naveličal, se je razjezil; ekspr. kar je preveč, je preveč izraža nedopustnost česa; pog. to razburjenje je bilo preveč zanj ga je zelo prizadelo; je povzročilo njegovo smrt; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; pog., ekspr. ne upa se nadenj, preveč ga je zanj ne upa se spoprijeti z nasprotnikom, ker je ta tako močen; pog. preveč ga je predebel je; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. ali sem kaj preveč rekel kaj neprimernega, žaljivega; pog. kdaj bo prišel? Preveč me vprašate ne vem, kdaj bo prišel; obljubiti in dati je preveč obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; kar je preveč, še s kruhom ni dobro če je v čem presežena prava mera, ni koristno ♪
  13.      prevíden  -dna -o prid., prevídnejši (í ȋ) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: previden voznik; biti previden pri delu; pri prehodu čez cesto morate biti zelo previdni; pri rezanju bodi previden, da se ne urežeš; prihodnjič bodi bolj previden / približati se s previdnimi koraki 2. ki ravna, govori zelo premišljeno, upoštevajoč posledice, okoliščine: previdni politiki, vzgojitelji; v odgovoru je bil previden / previdne obljube; previdna presoja možnosti / publ. previdna politika ne zelo odločna 3. publ. ki dopušča pomisleke, dvome: previdna trditev / previdno stališče ● bil je previden do njenih trditev dvomil je, da so resnične; biti previden v izjavah povedati tako ali le tisto, kar glede na okoliščine ni nevarno prevídno prisl.: previdno položiti ranjenca na tla; previdno prečkati cesto; previdno ravnati s čim; previdno stopati po ozki brvi ● previdno se nasmehniti rahlo, zadržano ♪
  14.      prevládati  -am dov. (ā) 1. nastopiti kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladali rudniški delavci; na tem področju so prevladali iglavci / kmalu je na obzorju prevladala rožnata barva // postati bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: v teh krajih je prevladala nemščina / prevladalo je mnenje, prepričanje o nujnosti teh ukrepov; ta zavest je končno prevladala // dobiti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: v prvih razredih je prevladal pouk materinščine / ta organizacija je skušala prevladati nad drugimi 2. preh., knjiž. prevzeti, premagati: prevladal ga je ponos; ženo je prevladal obup prevládan -a -o: ta smer v filozofiji je že prevladana ♪
  15.      prevladováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega: med priseljenci so prevladovali belci; na tem ozemlju prevladujejo iglasti gozdovi / v njihovem gospodarstvu prevladuje tuji kapital / na sliki prevladujejo temne barve // biti bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega: prevladovalo je mišljenje, mnenje, naj se to delo opusti 2. imeti pomembnejši položaj kot kaj istovrstnega ali sorodnega: na tej šoli prevladuje jezikovni pouk / v takratnem političnem življenju je prevladovalo nacionalno vprašanje / na njihovih sestankih prevladujeta dve temi ● pri tem človeku čustva prevladujejo nad razumom ta človek se ravna bolj po čustvih kot po razumu; še naprej bo prevladovalo lepo vreme bo pretežno lepo vreme prevladujóč -a -e: imeti prevladujoč položaj na tržišču; prevladujoči vzroki nesreče; pri tem slikarju je prevladujoča barva modra; prevladujoča značilnost česa ♦ bot. prevladujoča vrsta vrsta, ki prevladuje v rastlinski združbi; dominantna vrsta ♪
  16.      prevòd  in prêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del; pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe; oceniti prevod; primerjati prevod in izvirnik; slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom ♪
  17.      prevpíti  -vpíjem dov., prevpìl (í ȋ) v vpitju biti glasnejši kot drugi: zaman jo je skušal prevpiti / vpila je, da bi prevpila ropot motorja; pren., ekspr. te misli ni mogel prevpiti // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: skrb za otroka je kmalu prevpila vse drugo ♪
  18.      prevračálen  -lna -o prid. (ȃ) agr., v zvezi prevračalni plug obračalni plug, ki močneje odrine brazdo ♪
  19.      prevzdígniti  -em dov. (í ȋ) redko dvigniti, vzdigniti: prevzdignil je še eno desko in našel, kar je iskal / bolnik je prosil, naj ga prevzdignejo ♦ igr. prevzdigniti karte pri mešanju dati spodnje karte na zgornje prevzdígniti se pri dviganju česa težkega se poškodovati: prevzdignil se je pri delu; pazi, da se ne prevzdigneš ♪
  20.      prevzéten  -tna -o prid., prevzétnejši (ẹ́ ẹ̄) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih: prevzeten in neprijazen fant; biti, postati prevzeten / prevzetno govorjenje, vedenje / ekspr. prevzetna misel drzna, nenavadna prevzétno prisl.: prevzetno se držati, govoriti ♪
  21.      prevzéti  -vzámem dov., prevzêmi prevzemíte; prevzél; nam. prevzét in prevzèt (ẹ́ á) 1. začeti imeti, kar je komu namenjeno: prevzeti blago, material; prevzeti pismo za soseda; zaboj je prevzel v skladišču / ladja prevzame tovor // začeti imeti, kar ima tudi kdo drug: prevzeti besedo iz tujega jezika; priseljenci so kmalu prevzeli njihov jezik in kulturo; prevzeti mišljenje, navade koga // začeti skrbeti za koga: po hčerini smrti je otroke prevzela njena mati; ponesrečenca je po prevozu v bolnico prevzel zdravnik / pritekel je služabnik in prevzel konja 2. opraviti uradni postopek ob začetku opravljanja kake funkcije: bili smo navzoči, ko je prevzel posle // začeti opravljati kako funkcijo, dejavnost: kdo bo prevzel to delo; prevzeti dolžnosti, gospodinjstvo, naloge; prevzel je novo funkcijo; prevzeti obveznosti po kom, za kom; prevzeti stražo / prevzeti pokroviteljstvo nad kongresom; prevzeti vlogo Jermana / prevzeti delavnico po očetu; prevzeti grunt postati njegov gospodar 3. z dajalnikom povzročiti, da kdo česa ne dobi, nima več: prijateljica ji je prevzela fanta 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti a) sočutje, žalost: sinova bolečina jo je prevzela; njen jok ga je prevzel; brezoseb. zelo ga je prevzelo, ko je izvedel za nesrečo b) občudovanje: ta igra gledalce prevzame; njena ljubkost ga je prevzela; skalnati vrhovi so jih prevzeli c) vnemo: raziskovalno delo ga je prevzelo, da ni mislil na nič drugega // zelo vplivati na počutje: vino jih je prevzelo; oster zrak ga je prevzel 5. z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah, žalost prevzame koga; nenadoma ga je prevzelo kesanje; prevzela jih je omotica postali so omotični ● ekspr. dekle ga je vsega prevzelo začutil je veliko ljubezensko naklonjenost do nje; nar. ta dišava v jedi vse prevzame ima močnejši okus, vonj kot druge dišave v njej; ekspr. dozdaj mu nobena ženska ni prevzela srca nobene ženske ni ljubil; knjiž. zdaj je prevzel besedo oče začel govoriti za kom; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde; publ. oblast je prevzela vojska v državi je nastopila vojaška vlada; publ. za atentat je prevzela odgovornost neka teroristična organizacija izjavila je, da je organizirala, izvedla atentat; prevzeti (plesalko) med plesom prositi za ples plesalko, ki že s kom pleše; publ. na igrišču so zdaj prevzeli pobudo gostje so postali uspešnejši; ko je učitelj zbolel, je kolegica prevzela pouk začela poučevati razred, postala razredničarka ◊ igr. prevzeti soigralcu vzetek; šport. prevzeti štafetno palico sprejeti jo na določenem mestu od prejšnjega udeleženca štafete prevzéti se postati prevzeten, ošaben: preveč so jo hvalili, pa se je prevzela; bil je najboljši dijak, vendar se ni prevzel; slaven človek se rad prevzame prevzét -a -o: iz drugih jezikov prevzete besede; prevzete dolžnosti, funkcije; biti prevzet od dela, novih idej; prevzet od strahu ♪
  22.      prezimovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prezimovati: pripraviti se za prezimovanje v gorah / najprimernejša temperatura za prezimovanje te vrste živali / uspešno prezimovanje rastlin ♪
  23.      pŕhniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne; zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz 2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin; vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet // ekspr. steči, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi // ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci 3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz 4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz 5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot; dekleta so prhnila v smeh ● raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla ♪
  24.      príden 1 -dna -o prid., prídnejši (í ȋ) 1. ki rad, dosti dela: priden delavec, pomočnik; gospodinja je pridna in skrbna; videti je priden; priden je kot mravlja zelo; ekspr. priden je, da je veselje zelo / ekspr. pridne roke / biti moramo pridni, če hočemo delo pravočasno končati potruditi se moramo // navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za ki ima željo, voljo za kako opravilo: biti priden za delo, hojo; za pisanje ni preveč pridna / ekspr. te rože so pridne za cvetenje rade cvetijo 2. ki izpolnjuje dolžnosti, zahteve: pridni učenci; hčerka je zelo pridna, sin pa ne; na vajah, pri delu, v šoli je priden / pes je priden in ubogljiv / kot pohvala priden, sinko // ki ne povzroča neprijetnosti, nevšečnosti: dojenček je priden; otroci so bili dopoldne še kar pridni; ni preveč priden, rajši nagaja / kot poziv: priden bodi, če ne boš tepen; bodite pridni, dokler se ne vrnem / pridna dekleta so v tem času že doma ● knjižnica ima nekaj pridnih bralcev vnetih, vztrajnih; ekspr. pridni Janezek človek dobrega, pozitivnega značaja; ekspr. ta je pa priden pivec zelo rad pije; ekspr. ali je kaj priden? Priden je, kadar spi ni priden prídno prislov od priden: pes ga je pridno čakal; pridno delati, se učiti // ekspr. velikokrat, pogosto: pridno jim je nalival kozarce; pridno jih je obiskovala / voda pridno curlja neprenehoma; pridno so jedli in pili dosti; kokoši pridno nesejo; sam.: pridnemu ni treba stradati ♪
  25.      pridévek  -vka m (ẹ̑) 1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov // knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek: zaradi ošabnega vedenja so mu dali pridevek novomeški Napoleon; zbadljivi pridevek se ga je hitro prijel 2. lit. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton: v pesmi uporablja dosti pridevkov / okrasni ali ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo 3. redko kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek: sveža krma ne potrebuje pridevkov; kuhati fižol s pridevki ● nar. spal je v pridevku poleg skednja na seniku ◊ arheol. grobni pridevek grobni pridatek; lingv. stalni pridevek beseda ali besedna zveza, ki se stalno pristavlja k imenu kake osebe ♪

   1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA