Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Nej (1.319-1.343)


  1.      právši  -a -e prid. (ȃ) zastar. bolj pravi, pravilnejši: pravša pot do uspeha / ta razlaga se ji zdi pravša právše prisl.: moraš pravše ravnati z njo ∙ zastar. tam je koča, pravše brlog pravzaprav ♪
  2.      práznica  -e ž (á) nar. neumnost, čenča: Koliko besed so bili že raznesli, a so se pozneje izkazale za praznice (F. Bevk) ♪
  3.      preabstrákten  -tna -o prid. (ȃ) preveč abstrakten: preabstraktna razčlenitev problema / preabstraktno izražanje nenazorno, nejasno ♪
  4.      preámbula  -e ž (ȃ) jur. uvodni del kakega pomembnejšega pravnega predpisa, zakona, ustave, mednarodne pogodbe: sporazum vsebuje poleg preambule še pet poglavij; preambula ustave; načela preambule ♪
  5.      prebójen  -jna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na preboj: prebojna moč krogle, samokresa / ta zid ni prebojen ● publ. reklama je dosegla prebojen uspeh zelo velik ◊ elektr. prebojna napetost napetost, potrebna, da nastane preboj med dvema prevodnikoma; prebojna trdnost lastnost dielektrika, da se upira preboju; prebojno razelektrenje; les. prebojna trdnost lesa; voj. prebojna krogla težja krogla z močnejšo jekleno konico ♪
  6.      precedénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: taka procedura nima precedence; ustvariti precedenco pri razlagi pravil ♪
  7.      precédens  -a m (ẹ̑) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: za tako ukrepanje ni ne pravilnika ne precedensa; ustvariti precedens / primer brez precedensa v zgodovini ♦ jur. sodni precedens v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  8.      precedènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. ravnanje, postopek kot zgled, potrdilo za (poznejša) podobna ravnanja, postopke: ne upoštevati precedentov / zgodovinski precedent ♦ jur. sodni precedent v anglosaškem pravu sodba višjega sodišča, splošno obvezna za poznejše primere ♪
  9.      precízen  -zna -o prid., precíznejši (ȋ) 1. narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti, natančen: precizen instrument, mehanizem; precizna ura; precizne merilne priprave / precizen udarec; precizen zadetek // ki upošteva, zajema vse, tudi podrobnosti: precizna diagnoza; precizna risba 2. podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža; določen, jasen: to je precizen odgovor; precizno zakonsko določilo / precizno strokovno izražanje ● precizni mehanik finomehanik; precizna mehanika finomehanika precízno prisl.: precizno odmeriti; precizno pojasniti svoje stališče ♪
  10.      préčkati  -am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; prečkati sobo, trg 2. biti speljan, voditi navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: pobočje prečka ozka steza; cesta prečka železniško progo / telo živali prečkajo temnejše proge // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino prečka mnogo daljnovodov ◊ navt. z obračanjem jadrnice s premcem proti vetru narediti, da se veter upre v jadro z druge strani ♪
  11.      pred  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka préd- (ẹ̑) 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k sprednji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: položil je knjigo pred mater; stopiti predenj; čevlje postavi pred vrata / gledati predse / poklicati pred mikrofon / spremiti do pred hiše / preproga za pred posteljo // za izražanje okolja, družbe: poklicati pred sodnika; stopiti pred poslušalce / stopiti pred javnost 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: treba je postaviti koristno pred prijetno; naš tekmovalec se je uvrstil pred evropskega prvaka / publ. na tabeli je prišla Olimpija pred Dinamo II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na sprednji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: čakati pred gledališčem; pes teče pred lovcem; na mizi pred njim leži knjiga; stati pred ogledalom; sedel je tri vrste pred sošolcem // za izražanje okolja, družbe: tekma je bila pred stotisoč gledalci; rad se je bahal pred tovariši; pred tujci se vedi spodobno; ekspr. tu pred menoj se je razjokala / govor pred skupščino // za izražanje pristojnosti, veljavnosti: izjaviti pred pričami; pred zakonom smo vsi enaki / ekspr. odgovornost pred ljudstvom, zgodovino 2. za izražanje prednosti pri razvrščanju, vrednotenju: na cilj je pritekel petdeset metrov pred drugimi; uvrstil se je na tretje mesto pred svetovnim prvakom; publ. zmagala je Argentina pred Nizozemsko in Avstrijo / pred vsem drugim je treba skrbeti za čisto okolje // za izražanje prehitevanja, večje uspešnosti: v kmetijstvu je ta dežela pred drugimi; v industrijski proizvodnji je Amerika pred Evropo 3. za izražanje časa, trenutka, do katerega dejanje sega ali se uresniči: pred dvema letoma ne bo narejeno; pred poldnevom bom doma; vstaja pred šesto uro / pet minut pred osmo / jemati zdravila pred jedjo; odstopiti pred koncem tekmovanja; uro pred začetkom predstave / v zvezi do pred, od pred se rabi rodilnik poznava se od pred vojne / otroci pred petim letom starosti; večer pred praznikom / pri štetju let leta petinštirideset pred našim štetjem / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej // za izražanje časa, ki je minil med preteklim dogodkom in časom poročanja: Župančič se je rodil pred sto leti; pred petimi minutami sem ga srečal / ravno pred pol ure je odšel / do pred tremi dnevi se še ni vedelo; predpis je veljal do pred kratkim / zdaj je obrtnik, pred tem pa je bil trgovec predtem // za izražanje (časovnega) zaporedja: na to misel je prišel dosti pred drugimi; v šoli je bil leto pred menoj / Rakek je pred Postojno 4. za izražanje prihodnjega, pričakovanega: pred nami je svoboda / ekspr.: ne obupuj, vse življenje imaš pred seboj; lepa prihodnost je pred teboj // publ. za izražanje, da kaj mora biti opravljeno, storjeno: pred odborom je nehvaležna naloga usklajanja cen / vlada je pred pomembno odločitvijo / postaviti koga pred težko izbiro / smo pred uganko 5. za izražanje vira, izvora čustvovanja: trepetati pred nesrečo / groza me je pred teboj / čutiti, imeti spoštovanje pred kom spoštovati koga 6. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: tu smo varni pred dežjem; zavarovati pred mrazom / bežati pred sovražniki / braniti pred napadalci; skrivati pred radovednimi ljudmi; imeti mir pred vsiljivci / posvariti pred hinavcem; pren. beg pred resničnostjo // za izražanje vzroka, zaradi katerega nastopi konec delovanja, prizadevanja: kapitulirati pred močnejšim sovražnikom / ekspr. kapitulacija pred napori ● star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njo; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; pred leti je tu stala hiša včasih, nekdaj; pred ljudmi me ne tika v javnosti, v družbi; ekspr. trgovino imajo pred nosom zelo blizu (stanovanja); ekspr. vlak ji je pred nosom ušel ko je bila že zelo blizu; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti; ekspr. pred očmi se mi megli zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. zima je pred vrati bo kmalu nastopila ◊ šol. ukor pred izključitvijo zadnja kazen pred izključitvijo učenca; prim. predvsem ♪
  12.      predálčnik  -a m (ȃ) predalnik: zapreti predalčnik; starinski predalčnik / police in predalčniki ♦ agr. predalčnik del sadilnega stroja s predali, predalčki za seme, gomolje; ptt hišni predalčnik skupek pisemskih skrinjic v večji stanovanjski hiši; izpostavljeni predalčnik skupek pisemskih skrinjic za odročnejša naselja ♪
  13.      predaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predavanje: predavalna turneja / predavalna ura ♪
  14.      predávanje  -a s (ȃ) govorno podajanje vsebinsko zaokrožene strokovne snovi: predavanja ne bo zaradi bolezni predavatelja; udeležiti se predavanja; organizirati, prirediti predavanje; iti k predavanju, na predavanje; biti na predavanju, pri predavanju; vstop med predavanjem ni dovoljen; poljudno, strokovno predavanje; predavanje o varstvu okolja / kdo bo imel predavanje kdo bo predaval ♦ šol. nastopno predavanje prvo javno predavanje kandidata za univerzitetnega predavatelja // nav. mn. govorno podajanje učne snovi na višjih ali visokih šolah: predavanja se začnejo oktobra; redno hodi na predavanja in vaje; obvezna predavanja; seznam predavanj / poslušati predavanja iz slavistike na ljubljanski univerzi študirati slavistiko // tako podano ali takemu podajanju namenjeno besedilo: napisati, sestaviti predavanje; objaviti predavanje / učiti se po predavanjih po zapiskih predavanj ♪
  15.      prèddélo  -a s (ȅ-ẹ́) predhodno delo: za izčrpnejši oris dobe manjkajo preddela; opraviti geodetska preddela za izdelavo urbanističnega načrta ♪
  16.      predíh  -a m (ȋ) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma ♪
  17.      prediskutírati  -am dov. (ȋ) izmenjati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru: prediskutirati predlog zakona; to stvar moramo podrobno prediskutirati ♪
  18.      prèdmarksístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) nanašajoč se na čas pred pojavom marksizma: bil je eden izmed najvidnejših ruskih predmarksističnih mislecev; predstavniki predmarksistične napredne miselnosti ♪
  19.      prednjáčiti  -im nedov. (á ȃ) knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost: prednjačiti po kvaliteti izdelkov; naše mesto prednjači po številu znamenitosti / z lepim zgledom prednjačiti vsem drugim ∙ publ. med žrtvami prometnih nesreč prednjačijo pešci so najštevilnejši 2. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: pri tekmovanju so prednjačili francoski smučarji; prizadeval si je, da bi prednjačil v vseh šolskih predmetih ♪
  20.      prédnji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje; prednji sedeži avtomobila; prednji hlačni žep; prednje noge sesalcev; prednja stran glave, hiše; prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi podatki; prednje šape; prednje in zadnje kolo / prednje in zadnje okončine; prednje vozilo v koloni se je ustavilo / Prednja Azija 2. zastar. prejšnji: prepisal je prednji odstavek / govoriti o prednjih časih ● žarg. avtomobil na prednji pogon s pogonom na prednja kolesa; nar. prednja hiša glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši; star. prednja soba predsoba ◊ navt. prednji krov del zgornjega krova pod poveljniškim mostom; obrt. prednji vbod vbod, pri katerem je nit vidna zlasti na pravi strani; voj. prednja straža predstraža ♪
  21.      prèdokús  -a m (ȅ-ȗ) knjiž. nejasno, nepopolno doživljanje, občutenje tega, kar bo sledilo: predokus bede; predokus veselja, bližnje zmage ♪
  22.      prèdpodóba  -e ž (ȅ-ọ̑) knjiž., navadno s prilastkom kar nejasno, nepopolno kaže, predstavlja to, kar bo sledilo: to je predpodoba prihodnosti vsega človeštva ● knjiž. primerjava med Smoletovo Antigono in njeno davno predpodobo, Sofoklovo njenim predhodnim podobnim Sofoklovim delom; knjiž., redko njegova junakinja je nekaka predpodoba človeštva simbol, prispodoba ♪
  23.      prèdprôstor  -óra m (è-ó ȅ-ọ́) prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju: iz predprostora se pride v atelje; sobi s predprostoroma / predprostor kina Šiške ♪
  24.      predŕgniti  -em dov., tudi predrgníla (ŕ ȓ) z drgnjenjem narediti luknjo: kolo je predrgnilo aktovko na hrbtni strani; pete pri nogavicah se rade predrgnejo / vrv se je pri plezanju predrgnila zaradi drgnjenja pretrgala ● žarg., avt. z avtom je že dosti predrgnil prevozil ♪
  25.      predŕzen  -zna -o prid., predŕznejši (ŕ r̄) 1. ki si v odnosu do ljudi preveč upa: biti predrzen; fant je predrzen v obnašanju // ki izraža, kaže tak odnos: predrzen obraz; predrzen pogled / predrzen odgovor; tako dejanje, govorjenje je zelo predrzno 2. knjiž. ki vzbuja pozornost zaradi nenavadnosti, posebnosti; drzen: predrzni skoki v vodo; predrzno junaštvo predŕzno prisl.: predrzno gledati; predrzno se obnašati ♪

   1.194 1.219 1.244 1.269 1.294 1.319 1.344 1.369 1.394 1.419  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA